Sindikati dejavnosti ZSSS o draginji: Stanje je resno
29. 7. 2022
Draginja na pohodu, naraščajoča inflacija, vedno dražji energenti, hrana in še marsikaj zraven vedno bolj skrbijo tudi članice in člane ZSSS oziroma naše sindikate dejavnosti, ki jih zastopajo. Zato smo jih prosili za odziv na aktualne družbene razmere, za refleksijo tega, kar se nam dogaja, in jih pobarali o konkretnih sindikalnih korakih, s pomočjo katerih bi bilo delavstvu v času draginje lažje.
Zanimalo nas je torej, kakšne skrbi in stiske v zvezi z draginjo tarejo njihovo članstvo, kako bi se po njihovem na zaostrene razmere morala odzvati država in kakšne sindikalne aktivnosti v okviru svoje dejavnosti načrtujejo v bližnji prihodnosti kot odziv na razmere, ki jih prinaša draginja. Odgovore smo zbrali v nadaljevanju.
Trgovina: Edina možnost je dvig plač
Zaradi vse večjega nezadovoljstva med delavkami in delavci v dejavnosti trgovine, ki izhaja iz nizkih plač, premajhnega števila zaposlenih na izmeno, kršitev delovnega časa in panožne kolektivne pogodbe, ter ob izredno visokih dobičkih, ki jih je ta dejavnost dosegla v lanskem in predlanskem letu in ki se ne odražajo v plačah ali nagradah zaposlenih, so v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) že začeli različne aktivnosti in oblikovali več zahtev.
Zahtevajo dvig osnovne plače, ki ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače, povračilo polnih potnih stroškov, regres za letni dopust, v celoti izplačan v denarni obliki, in sicer najmanj v višini 1500 evrov. Zahtevajo tudi, da naj bo v pogodbi o zaposlitvi opredeljen točen kraj opravljanja dela in da se morata priprava na delo ter zaključek dela povsod šteti v delovni čas. Zahtevajo tudi ustrezno povračilo stroškov za prehrano med delom, s katerim naj bo zagotovljeno plačilo toplega obroka.
Na začetku junija so v SDTS zaradi vsega naštetega pričeli tudi akcijo zbiranja podpisov peticije v podporo navedenim zahtevam, in sicer najprej med zaposlenimi v podjetju Engrotuš, d. o. o., ki ima v lasti znanega trgovca Tuš. Omenjene zahteve oziroma zbiranje podpisov podpore pa bo sledilo tudi v drugih podjetjih v dejavnosti trgovine. Obenem so pripravljeni tudi na organizacijo stavk v posameznih sistemih, saj članstvo to od njih zahteva. Na eni strani gre za definiranje glavnih zahtev za jesenska pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe dejavnosti, saj obstoječa velja samo še letos, na drugi strani pa tudi za jasen odziv na vsesplošno draginjo, na naraščajočo inflacijo in na podražitve živil ter energentov. V panogi je namreč marsikaj narobe. »V številnih firmah dobivajo delavke in delavci doplačila do minimalne plače oziroma je njihova osnovna plača manjša od minimalne, ko se nato upokojijo pa jim mora država zagotavljati doplačilo do zagotovljene pokojnine, ki znaša 654 evrov. Podjetja s slabo plačano delovno silo kujejo velike dobičke, breme upokojenih delavk in delavcev pa prelagajo na državo, kar pomeni, da je z njo nekaj hudo narobe, ko to dopušča,« je neposreden generalni sekretar SDTS Ladi Rožič. Druga stvar pa je inflacija, cene letijo absurdno visoko v nebo, vlada poskuša ukrepati, a bo težko, je prepričan. »Cene so že znorele, plače stojijo, dejstvo je, da ljudje ne bodo mogli preživeti, zato bodo jeseni protesti. Zagotovo bo ljudem prekipelo, saj če ti na leto zmanjka ena plača, kar se dogaja pri tej inflaciji, zadeve pač eskalirajo. Vprašanje je samo, ali bodo ljudje znoreli z nami ali brez nas.« Kaj potem narediti v takih razmerah? »Edina možnost je dvig plač, saj ne morejo biti vedno plače tiste, na katerih se lomijo kopja. Sindikati ne smemo dopustiti, da bi odgovorni inflacijo ‘socializirali’ in največje breme naložili ljudem,« odgovori Rožič, ki poudari, da vsesplošni dvig cen prvi – na čisto praktični ravni – zaznajo prav zaposleni v trgovini. »Ostajajo v službi, tisto uro jim sicer plačajo, da prenumerirajo skorajda vsak artikel, saj se cene spreminjajo malodane dnevno, zato je s tem ogromno dela. Cene rastejo, vse pa se vali na kupca oziroma na končnega potrošnika, to pa je na delavca ali upokojenca,« razloži Rožič in v luči širšega pogleda na nastale razmere opozori na problem Nemčije, ki je energetsko zelo odvisna od Rusije, ter se priduša, da se bo s krizo, ki jo riše draginja, marsikdo močno okoristil.
Gostinstvo in turizem: Pomagati najbolj ogroženim in najranljivejšim
Danes je delavec oziroma delavka, ki dela in zasluži zgolj minimalno plačo ali nekaj malega več, domala že na pragu revščine, opozarjajo v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenija (Sgit). »Stroški hrane se dvigujejo dnevno, da ne govorimo o energentih in o vseh drugih stroških – od najemnine, vseh mesečnih položnic, morebiti še kredita, že zdaj so se potrojili zneski stroškov kurjave, pred vrati pa sta jesen in zima, začetek šole … Danes delavci, ki za svoje mesečno delo prejemajo minimalno plačo, pa tudi tisti z malo višjo plačo od minimalne ne morejo niti do kredita na banki, nerešeni ostajajo stanovanjski problemi, ljudje si ne morejo privoščiti dopusta, ob tako mizernih plačah ni ob koncu meseca več kje kaj vzeti. Nekateri si izposojajo denar celo od svojih staršev, babic in dedkov … Da ne govorimo o družinah z več otroki, kjer je preživeti mesec že prava umetnost,« je nazorna generalna sekretarka Breda Črnčec. Od sindikata članstvo pričakuje predvsem dvig plač, s katerim bi zaposlenim omogočili normalno preživetje, in tistim, ki se vozijo na delo z lastnim avtomobilom, višje povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Opozarjajo nas na nevzdržno stanje, zdrava hrana vse bolj postaja le še privilegij bogatih, pove sindikalistka. Kako pa bi se po njihovem mnenju na zaostrene razmere morala odzvati država? »Država bi v prvi vrsti morala pomagati najbolj ogroženim in najranljivejšim v naši družbi, predvsem invalidom, delavcem, ki delajo, a ne zaslužijo dovolj za preživetje čez mesec, upokojencem, ki prejemajo nizke pokojnine, otrokom z redkimi boleznimi, ki jim mora biti omogočeno zdravljenje brez donacij, in še bi lahko naštevali. Potrebna je regulacija cen, predvsem pri prehrani, te namreč letijo v nebo, umiritev cen energentov, sprememba pogojev Banke Slovenije, da lahko dobijo tudi delavci z minimalno plačo možnost bančnega posojila … Država in odgovorni v njej morajo zagotoviti, da bo delo znova postalo vrednota, ne pa da prevladuje izkoriščanje in zaposlovanje poceni delovne sile! Upamo, da bo vsaj približno tako, kot so vladne stranke zapisale v koalicijsko pogodbo, da bodo javna sredstva usmerjali v turistične segmente z visoko dodano vrednostjo, kar bo tudi zaposlenim omogočalo dostojno življenje,« izpostavljajo v sindikatu delavcev gostinstva in turizma ter dodajajo, da če pa bi se zgodilo, da bi tudi nova vlada delala predvsem v korist kapitala, bo potem težko prišlo do sprememb. »Kvečjemu se bomo morali zanje znova boriti na ulicah!« Glede dviga plač v panogi Breda Črnčec pove, da so z delodajalsko stranjo dogovorjeni za sestanek septembra. Bistvo pogajanj in dogovarjanja pa bo nov plačni sistem, saj se oboji zavedajo, da obstoječi že dolgo več ne odraža realne cene dela posameznega delovnega mesta. Do takrat bo sindikalna stran pripravila tudi predlog nove panožne kolektivne pogodbe, saj se sedanja izteče konec leta. »Čakajo nas zahtevna pogajanja, a če bosta prevladala zdrava pamet in razum, se ni bati, da ne bi prišli do ustrezne rešitve, ki je potrebna za obe strani.« Delodajalcem pa so v sindikatu že posredovali tudi pobudo za dvig neobdavčenega povračila za prevoz na delo in z dela s sedanjih 0,18 evra na 0,21 evra (glede na novo sprejeto uredbo). Vendar je predlog na delodajalski strani naletel na gluha ušesa, nad čemer so v sindikatu ogorčeni in so o tem tudi že obvestili svoje članstvo. Več na tej povezavi.
Komunala, varovanje in poslovanje z nepremičninami: Aktivni v vseh dejavnostih
Članstvo nas opozarja na povečevanje različnih stroškov in na to, da se je treba lotiti aktivnosti za dvig plač, da zaposlenim olajšamo življenje, da ne bodo na delovnem mestu razmišljali, kako preživeti iz meseca v mesec, ampak da bodo lahko opravljali svoje delo, pravi predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) Majda Marolt. V sindikatu so tako že oblikovali predlog za povečanje najnižjih osnovnih plač po vseh treh kolektivnih pogodbah dejavnosti, katerih podpisniki so. V dejavnosti poslovanja z nepremičninami so se plače sicer že s 1. julijem zvišale za 5,5 odstotka, obenem pa je višina povračila stroškov za prevoz na delo in z njega po novem določena v višini zgornjega zneska, ki ga določa pristojna davčna uredba, enako pa velja tudi za malico. Jeseni bodo nato sledila nova pogajanja. Tudi v komunalni dejavnosti, kjer so se po panožni kolektivni pogodbi z začetkom letošnjega leta plače že zvišale za pet odstotkov, smo pripravili nov predlog za dvig plač, aktivnosti tečejo, dogovarjati pa se začnemo septembra, še izpostavljajo v SKVNS. Prav tako so v dejavnosti zasebnega varovanja zaradi naraščajoče draginje pozvali socialne partnerje k dogovoru o takojšnjih spremembah obstoječe kolektivne pogodbe, in sicer, da bi uredili zvišanje povračila stroškov za prehrano ter zvišanje povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Obenem pa želijo tudi takojšen začetek pogajanj za celovito kolektivno pogodbo dejavnosti in zahtevajo nujno uskladitev najnižjih osnovnih plač z minimalno plačo.
Energetika: Brez popuščanja
Da stanje počasi postaja nevzdržno, ker vsesplošna draginja že resno ogroža ekonomski in socialni položaj zaposlenih v njihovi dejavnosti, potrjujejo tudi v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE). »Odzivi s terena gredo v smeri predlogov za uskladitev plač s porastom stroškov življenjskih potrebščin, na žalost pa nekateri člani tudi izstopajo iz sindikata, saj menijo, da nič ne naredimo, kar seveda ni res. Že od prvih znakov draginje se želimo o ustreznem odzivu na razmere z Energetsko zbornico Slovenije pogovoriti in tudi dogovoriti, vendar žal do danes ni bilo ustreznega odziva,« je povedal Branko Sevčnikar, predsednik sindikata. Povprašali smo ga tudi, kaj bi se ob stalnih grožnjah, da bi Rusija zaradi sankcij Evropske unije zaradi napada na Ukrajino lahko ustavila dotok zemeljskega plina, utegnilo zgoditi pozimi. »Lahko se zgodi, da čez zimo ostanemo brez plina, zato trenutno odgovorni iščejo rezervne možnosti. Če bo vojna v Ukrajini trajala še nekaj časa, bo Rusija kot glavni dobavitelj plina ustavitev dotoka uporabila kot orodje pritiska. Kako bodo države oziroma EU spretne oziroma učinkovite pri rezervni nabavi, pa je drugo vprašanje oziroma vprašanje za tiste, ki imajo škarje in platno v rokah, to je za državo in vlado, ki se na evropski ravni dogovarja glede enotne dobave plina, saj so slovenski dobavitelji premajhni in prešibki, da bi sami prodrli na večje trge. Zato mora ključno vlogo odigrati vlada,« je jasen sindikalist, ki po drugi strani opozori na pozitivno dejstvo, da je naš energetski sektor v veliki meri vendarle še vedno v lasti države.
V SDE so sicer že februarja letos energetski zbornici poslali predlog za izredno uskladitev plač, da bi z njo sledili inflaciji, vendar se nanj še niso odzvali oziroma so dejali, da bi se v zvezi s tem sestali po avgustu. »Aktivnosti bomo nadaljevali, in če energetska zbornica ne bo prisluhnila našim predlogom, bomo uporabili tudi druge instrumente sindikalnega boja. Ne bomo popuščali, ker je inflacija nenormalna, srednji sloj bo šel v franže in bomo na koncu vsi na minimalcu,« je še povedal Sevčnikar. Kljub temu, da so v energetiki plače načeloma nad slovenskim povprečjem, pa obstajajo določene strukture delavk in delavcev znotraj podjetij, ki so bolj ranljive in jim je treba v prvi vrsti pomagati, je dodal.
Kovinska in elektroindustrija: Z draginjo ni zadovoljen nihče
»Z draginjo nismo nikoli zadovoljni, vedno pa vodi v pritiske, ki so sicer popolnoma legitimni. Zaradi višjih cen se kmalu pojavi pritisk zaposlenih na sindikate, da je treba od delodajalcev zahtevati višje plače. Hkrati delodajalci pritiskajo oziroma zavračajo pogajanja zanje, ker višje cene vplivajo tudi na poslovanje podjetij. Tako nastane začaran krog in mnogo različnih interesov, ki jih je pri dogovarjanju treba upoštevati. Interes sindikata je in bo enak – poskusiti zvišati plače ali pa vsaj zadržati njihovo realno vrednost,« pa pove Mateja Gerečnik, generalna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei), kjer jim je do zadnjih pogajanj za vse tri kolektivne pogodbe dejavnosti, katerih podpisniki so, uspelo obdržati realno rast osnovnih plač, jeseni pa bodo delodajalce ponovno pozvali k pogajalski mizi. »Hkrati delujemo tudi v podjetjih. V tako zaostrenih razmerah je še toliko bolj pomembno, da je v podjetju organiziran sindikat, ki ima veliko članov. Na podjetniški ravni se sindikat pogaja za višje plače, višje izplačilo regresa in višje izplačilo poslovne uspešnosti ob koncu leta. Praviloma imajo zaposleni v podjetjih, kjer ima Skei svoje člane in članice, višje prejemke in tako tudi lažje premagujejo draginjo, ki se nam obeta ali pa je že tukaj. Naše članstvo seveda rast cen skrbi, zato se tudi mi ne obnašamo brezbrižno. Za začetek poskušamo s pogajanji v podjetjih. Nemalo jih je že na pobudo sindikata izplačalo draginjski dodatek. Pričakovanja članic in članov, da se njihovi prejemki zvišajo, so povsem upravičena in verjamemo, da bo jeseni, če ne bo šlo s pogajanji, to zadosten vzvod, da na delodajalce pritisnemo tudi drugače, ne samo s predlogi za pogajanja,« razloži sindikalistka. Kako in s kakšnimi ukrepi pa bi se po njenem na razmere morala odzvati država? »Verjamem, da bo država poskusila ublažiti draginjo na vzdržen in kolikor toliko pravičen način. Sindikati smo ponovno vključeni v socialni dialog in rešitve, ki bodo nastale v dialogu, bodo najboljše. Seveda je vedno treba zaščititi najranljivejše. Lahko z višjimi prihodki, z regulacijo cen … Si pa želim, da ne bi razmer ponovno najbolj izkoristili tisti, ki jim že zdaj ničesar ne manjka,« še odgovori.
Tekstilna in usnjarsko-predelovalna industrija: Za igre velikih plačajo majhni
V Sindikatu tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije (Stupis) pravijo, da smo lahko nad globalnim dogajanjem zaskrbljeni vsi, saj za igre velikih vedno plačajo ceno majhni. Sicer pa gre za dejavnost, v kateri je ekonomska moč zaposlenih nizka, zato bodo članstvo podražitve hrane, energentov in drugih življenjskih potrebščin močno udarile, si ne dela utvar generalni sekretar sindikata Anton Rozman. Zaenkrat zaradi poletnega zatišja kakšnega večjega negodovanja ali pritiska na dvig plač še ni, ga pa lahko pričakujemo jeseni, dodaja. Najbolj aktualni so tako trenutno pozivi za zvišanje povračila za malico, kar se ni spremenilo že od leta 2014, in za prevoz na delo ter z dela. Dvig omenjenih povračil je prva stvar, ki bi se morala zgoditi, in v ta namen so na ravni panoge z delodajalci že ustanovili pogajalsko skupino. Na samem plačnem modelu pa ni bilo narejenega še nič, pove Rozman. »Kar se tiče najnižjih osnovnih plač, je dejansko prišlo do nekakšne pat pozicije, kajti najnižja osnovna plača v naši dejavnosti na ravni podjetij v 99 odstotkih primerov nima nobenega vpliva več na rast plač.« Sindikalist opozori tudi na dejstvo, da lahko pride zaradi višjih cen surovin, energentov – kar lahko pomembno vpliva na proizvodni in stroškovni del poslovanja –, tudi cene dela do težav podjetij v panogi, ki je izrazito izvozno naravnana, posamezne družbe pa bi lahko zaradi manjše konkurenčnosti po njegovem zašle v rdeče številke ali celo zaprle svoja vrata. Na nekatere večje porabnike energije v panogi po sindikalistovih informacijah višje cene energentov že zdaj zelo vplivajo, zato računajo tudi na pomoč države. Nanjo bodo sicer pritiskale različne interesne skupine in jo prosile za pomoč, pravi Rozman, toda po njegovem je vprašanje, če bodo omilitveni ukrepi zadoščali. »Tega nas je lahko strah. Ceno pa bodo tako ali tako spet plačali delavci in delavke iz najslabše plačanih panog.«
Gradbeništvo: Inflacije smo se odvadili
Kako pa bi draginja oziroma z njo povezano naraščanje cen različnih surovin utegnilo vplivati na gradbeništvo, ki je, kot pravi sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) Oskar Komac, storitvena dejavnost na notranjem trgu, pri kateri obstaja bojazen, da naraščajočih stroškov materiala ne bo mogoče preliti v cene? Višanje cen namreč pomeni manjše povpraševanje. »Določenih projektov pač (še) ne bo izvedenih. Če je bilo za določeno investicijo rezerviranih milijon in pol evrov, zdaj pa so izdatki narasli na denimo dva milijona, bo stvar pač počakala. Tudi pri zasebnih investitorjih,« pravi sindikalist. Komac meni tudi, da je problem, da smo se inflacije kot država odvadili, zato je za nas to nekaj novega, zdaj pa pač potrebujemo (nova) orodja za spopad z njo. V gradbeni dejavnosti je sicer trenutno po njegovih besedah največji izziv, kako podražitve, nekatere naj bi bile zares astronomske, zajeti v cene.
Kultura in narava: Čakajo že od leta 2011
V javnem sektorju se plače javnih uslužbencev niso usklajevale že vse od januarja 2011, opozori Mitja Šuštar, predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije – Glosa. Sindikati javnega sektorja, med katerimi je seveda tudi več sindikatov dejavnosti ZSSS, so tako ob začetku pogajanj z novo vlado zahtevali takojšnje iskanje rešitev glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov. »Ker je stiska marsikoga velika, tudi na javne uslužbence namreč vplivajo podražitve, smo govorili tudi o višini (poračunu) letošnjega regresa za letni dopust. Dogovor bi morali skleniti do začetka oktobra 2022, nato bi se lotili še odprave nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju, vključno z odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. To bi lahko bil vsaj nekakšen odgovor na draginjo …«
Na naslednjem sestanku na začetku meseca pa je sledil hladen tuš. »Vladna stran se je pričela ‘vleči ven’. S pomočjo sodelavcev urada za makroekonomske analize in razvoj je predstavila plačna gibanja v javnem in zasebnem sektorju oziroma napoved gospodarskih gibanj, rekli so, da nobena država od sedemnajstih, od katerih so prejeli podatke, letos ne bo opravila usklajevanja plač z inflacijo (razen Poljske, ki ni del evroobmočja), povedali pa tudi, da vlada s svojimi izhodišči naslavlja spremenjene makroekonomske razmere in da se bo poslužila raznih draginjskih ukrepov. Ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik se je, na primer, zdela najprimernejša solucija poračun regresa za leto 2022, in sicer le za zaposlene do vključno štiriindvajsetega plačnega razreda. Ti bi prejeli dodatnih 325 evrov (skupaj bi to bilo 1400 evrov) regresa. Glede zaposlenih v višjih plačnih razredih niso imeli konkretnih predlogov, uskladitve vrednosti plačnih razredov pa naj letos ne bi bilo,« je poročal Šuštar in dodal naslednje: »Sindikati zaradi visoke inflacije zahtevamo ukrepanje brez odlašanja. Ob prej navedenem je posebno uskladitev vrednosti plačnih razredov z inflacijo (morda tudi z delom produktivnosti) nujen ukrep, ki ga ne bi smeli prelagati in povezovati s ‘sistemskimi spremembami’, kakor si predstavlja vlada. V nasprotnem primeru lahko sledijo stavkovne in druge sindikalne aktivnosti.«
Na novem sestanku z vladno stranjo v drugi polovici julija je potem sicer prišlo do manjšega preobrata: vlada je – šlo naj bi za njihovo končno ponudbo – predlagala dvig vrednosti plačnih razredov v višini štirih odstotkov, kar predstavlja polovico napovedane osemodstotne inflacije za letošnje leto. Predlog bi začel veljati ob izplačilu septembrskih plač, konec leta pa bi vlada ob poznavanju dejanske višine inflacije slednjo obravnavala v celoti – 60 odstotkov inflacije bi uredili z uskladitvijo vrednosti plačnih razredov, 40 odstotkov pa z odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Sindikati pa se bodo do predloga opredelili do naslednje seje pogajalske skupine, ki naj bi potekala konec avgusta.
Državni organi: Tudi javni uslužbenci bijejo bitko za preživetje
Tudi v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) po besedah njegovega predsednika Frančiška Verka ugotavljajo, da javni uslužbenci države, organov pravosodja in uprav lokalnih skupnosti že sedaj bijejo bitko za normalno preživetje, saj prejemajo vse tajnice, arhivarji, referenti in drugi javni uslužbenci s srednješolsko izobrazbo četrte stopnje minimalno plačo oziroma nekateri celo manj od nje. »Posledica tega stanja je, da referenti z upravnih enot odhajajo v tuje trgovske verige, kjer dobijo namesto 800 evrov neto od 1150 do 1500 evrov neto na mesec. Karikatura podcenjenega dela je plača kandidata za pravosodnega policista, ki ga vržejo delat naravnost med zapornike, a vendar prejema le 750 evrov mesečno neto,« je oster sindikalist.
Kako pa bi se po njegovem mnenju na zaostrene razmere morala odzvati država ter pomagati delavkam in delavcem v javnem sektorju? »Država bi morala vsem javnim uslužbencem zagotoviti primerno plačilo, s katerim bi lahko preživeli sebe in svoje družine, zato sem ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik osebno opozoril, da prihajajoča jesen ne prinaša nič dobrega, saj cene živil, energentov in komunalnih storitev nezadržno rastejo in bodo jeseni in pozimi dosegle kritično točko, ko bodo vsi javni uslužbenci pod štiridesetim plačnim razredom postali reveži, še posebej tisti, ki so že sedaj na minimalni plači (referenti, tajnice, finančniki ipd.). Upravne enote in vsi organi, ki poslujejo s strankami, so prvi stik države s posamezniki in pravnimi osebami, zato je še kako potrebno, da je ta stik uradno prijazen in dostojen, kar pomeni, da morajo biti uslužbenci države z delom in plačilom zadovoljni, sicer bomo ustvarili nezadovoljne in neurejene uradnike, saj se kaj kmalu ne bodo zmogli več dostojno obleči in preživeti sebe oziroma svojih družin,« našteje Verk. Državna uprava bi morala takoj ustaviti neproduktivno zaposlovanje in sankcionirati vse zlorabe plačnega sistema, ki onemogočajo dvig plač, saj je visoke uradniške nazive dobilo preveč politično všečnih kadrov, ki nimajo ne ustreznih delovnih izkušenj ne znanja, a vendar se prenajedajo s smetano javnega denarja, je sindikalist brez dlake na jeziku. »Država oziroma vlada bi morala skozi pogajalski proces z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja opredeliti vse tiste najbolj ranljive strukture javnih uslužbencev, ki utegnejo biti pozimi tudi lačni in na hladnem. Prepričan sem, da bi bilo denarja za spodobne plače javnih uslužbencev dovolj, če bi preprečili zlorabe plačnega sistema, preprečili zlorabe javnih naročil in vsaj zajezili vse močnejšo korupcijo, ki je že prevladujoči model poslovanja države in preostalega javnega sektorja, saj v zasebnih žepih ponikne od 30 pa tudi do 50 odstotkov vrednosti javnih naročil. Pri tem seveda ne smemo pozabiti delavcev realnega sektorja, s katerimi bomo prav vsi delili posledice krize, ki jo je povzročila vojna med Rusijo in Ukrajino.« Se bodo na zaostrene družbene razmere, ki jih riše draginja, in na stanje v javnem sektorju v sindikatu odzvali še s kakšnimi sindikalnimi aktivnostmi? Frančišek Verk odgovarja: »Na prvi seji pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade, ki je bila 20. junija, je bil prisoten tudi predsednik vlade Robert Golob, ki sem ga ob tej priložnosti opozoril na zlorabe plačnega sistema, javnih naročil, političnega kadrovanja in na vse pogostejše šikaniranje javnih uslužbencev, ki jih dobro organizirane skupine interesno povezanih javnih uslužbencev sistematično šikanirajo in izločajo iz delovnih procesov, če so ti posamezniki kadarkoli prijavili korupcijo in zlorabe javnih pooblastil. Navedel sem primer javne uslužbenke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki je pred enajstimi leti na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) prijavila korupcijo na enem od javnih skladov, ki je v resorni pristojnosti MDDSZ, ki jo je KPK tudi potrdila, a vendar je omenjena javna uslužbenka še vedno izločena, izolirana od vseh delovnih procesov, kjer bi lahko ponovno odkrila kakšno finančno lumparijo. Bojim se, da tudi te vlade te skrajne umazanije kaj prida ne zanimajo, saj mi premier ni namenil niti ene same besede. Če bodo zadeve ostale brez ustreznega odziva vlade, ji bomo pač postavili stavkovne zahteve in o vse hujših kršitvah in zlorabah javnih pooblastil obvestili javnost.«
Poklicno gasilstvo: Okrepiti boj
Tudi v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS) med članstvom zaznavajo skrbi v zvezi z draginjo in tudi določena pričakovanja, kako naj se na razmere odzove sindikat. V SPGS smo že na začetku letošnjega leta pozvali (nekdanjo) vlado k dvigu plač znotraj naše dejavnosti za šest plačnih razredov, pravi generalni sekretar David Švarc. Kot del ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja pričakujejo tudi, da se bodo lahko z novo vlado dogovorili o ustreznih ukrepih, s katerimi se bo mogoče lotiti posledic naraščajoče inflacije, zvišanja cen življenjskih potrebščin oziroma draginje na splošno. Sicer pa je po Švarčevem mnenju ob rekordni zaposlenosti in pomanjkanju kadra – ter ob velikih dobičkih podjetij – trenutek za sindikate zelo ugoden, zato si želi krepitve delavskega boja tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Ob naraščajoči draginji je nujen čim širši dvig plač, država pa mora s svojimi ukrepi brzdati rast cen ter stopiti na prste različnim vojnim dobičkarjem, še meni. Čas pa bo pokazal, ali bo treba najranljivejšim članom naše družbe pomagati še na kakšen način, na primer z razdelitvijo kakšnih bonov ali čim podobnim. Ko bomo v kurilni sezoni, bo več jasnega, saj je bilo ogrevanje že v bolj mirnih časih za marsikoga (pre)velik strošek, je še razmišljal David Švarc.
Zdravstvo in socialno skrbstvo: Podražitve se poznajo na vseh ravneh
V Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS) kot prav tako del ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja zahtevajo uskladitev plačne lestvice in ureditev njene kompresije (povezane z minimalno plačo), želijo pa tudi urediti višje povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter za malico. Pozivamo še resorna ministra za zdravje in delo, naj vendarle nadaljujemo pogajanja za kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, da tudi pri tem kaj spremenimo, pove sekretarka sindikata Mojca Šumer Korman in doda: »Se pa seveda podražitve poznajo na vseh ravneh. Tako pri zaposlenih kot tudi pri delodajalcih. V javnih zavodih so v preteklosti praviloma izpadali iz ukrepov, zato se zdaj soočajo z izjemno povečanimi stroški, za katere še ne vemo, kako jih bodo pokrili – s sredstvi ustanoviteljev, višanjem cen storitev ali čim drugim?« Bo pa, kot rečeno, tudi SZSSS svoje aktivnosti in prizadevanja za vpeljavo ustreznih ukrepov, s katerimi bi se lotili draginje, inflacije in podražitev vseh vrst, poskušal uveljaviti v okviru aktualnih pogajanj vlade in sindikatov javnega sektorja.
Svobodni sindikat: Uveljavljati, pritiskati, boriti se
Z vprašanji o sindikalnem odzivu na draginjo in o refleksiji aktualnega dogajanja smo se obrnili tudi na Svobodni sindikat Slovenije (SSS), kjer se je z daljšim razmišljanjem na razmere ozrl njegov predsednik Mirsad Begić: »Podražitve zadnjega obdobja, v veliki meri gre za osnovne življenjske dobrine (hrana in energija), so v dokajšnji meri odraz neuravnovešene ekonomske ureditve in oportunistične nravi ter neenake moči njenih različnih udeležencev. Ob tem ne smemo pozabiti, da gibanje plačila za delo globalno gledano že desetletja zaostaja za na primer gibanjem gospodarske rasti ali za rastjo kapitalskih prihodkov, kar pomeni, da delavski prejemki skoraj že pol stoletja izrazito očitno zaostajajo za dobički in ne dohajajo splošne gospodarske rasti. Razmere v Sloveniji s tem poudarjeno sovpadajo, tako da tudi bolj kratkovidni spremljevalci ekonomije ne morejo več spregledati krčenja pri nekaterih opevanega srednjega razreda ali pa plazečega se širjenja energetske revščine. Če bo tako hudo, kot pravijo bolj pesimistični napovedovalci, bomo v kratkem lahko prezebli in lačni. Ne glede na to, kako radi imamo državo ali pa konkretneje Slovenijo, moramo vedeti, kako smo ju v njunem sedanjem utelešenju zamejili s kapitalistično meščansko ureditvijo, pa tudi, v kakšnem siceršnjem finančno-ekonomskem stanju ter naravnanosti je. Seveda bo ne glede na to morala naša država ukrepati, s ciljanim lajšanjem bremena, s podporo rasti plačila za delo in z ukrepi za izboljšanje položaja delavstva. Breme draginje mora država lajšati tako na splošno kot zlasti ciljano za najbolj prizadete skupine prebivalstva oziroma tiste, ki jim gre oziroma ki jim bo šlo najtežje, torej tiste, ki so najrevnejši in imajo najmanj. Dalje, država ima številne možnosti za povečanje plačila za delo (to poleg osnovne plače, dodatkov in dela za – ‘osebno’ delovno in ‘skupno’ poslovno – uspešnost sestavljajo še povračila stroškov v zvezi z delom – npr. za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, med službenim potovanjem – in še regres za letni dopust, odpravnina, jubilejna nagrada, solidarnostna pomoč, udeležba pri dobičku, nastanitev med delovnim razmerjem …), tega bi se lahko lotila celo tako, kot je to storila prejšnja vlada, z znižanjem obdavčitve – a vemo, da smo bolj socialno naravnani zmanjšanju finančnega temelja države v načelu nenaklonjeni. Če pa želi država biti država svojih ljudi, potem mora iskati tudi načine, kako izboljšati položaj delavstva, torej največje skupine prebivalstva; s krepitvijo in izboljšanjem skupne infrastrukture, zdravstva, šolstva, kulture in sociale, stanovanjske preskrbe bi delovali preventivno, s ciljano pomočjo izbranim skupinam bolj izpostavljenega delavstva pa bi delovali bolj kurativno. In Sloveniji, ne sprenevedajmo se, manjka tako preventiva kot kurativa; v slab položaj nas ni pahnila želja, da bi po ‘koronteni’ vse teklo po starem, ali letošnja vojaška agresija Rusije na Ukrajino, ali pa – bog ne daj – letošnji ‘že’ junijski vročinski val, ne, mi smo na poti navzdol že dolgo. Sindikati, prva oblika organiziranega delavstva, pa moramo zaradi naraščajoče draginje in nezadostnih sredstev biti plat zvona, saj je plačilo za delo pri večini prvi razlog za delo, v vse bolj monetiziranem svetu in vse bolj potrošniški družbi pa je izrazito pomembno, da imaš dovoljšna denarna sredstva za življenje, kakršnega si želiš. To moramo početi na vseh ravneh, zlasti na t. i. višji ravni organiziranosti pa moramo pri tem voditi, usmerjati in utemeljevati interese, pričakovanja in zahteve ljudi iz delovnih okolij, naših članic in članov, pa tudi drugih delavk in delavcev. Vprašanje je, ali bo človeštvo kdaj doseglo tako raven, da bodo naše družbe ’kot da’ avtomatsko in vzajemno skrbele za zadovoljevanje potreb, uresničevanje želja in pripravo načrtov slehernika, dotlej pa se je treba za vsako potrebo, željo ali interese truditi, jih uveljavljati, zanje pritiskati in se boriti. Kadarkoli pri uresničevanju tega osnovnega poslanstva zastanemo, je tu članstvo, da nas spodbode!«
Starejši in draginja
Strah, negotovost in skrbi se plazijo po naši deželi. Cene življenjsko pomembnih artiklov že mesece letijo v nebo. Mediji so polni novic o tem, kako bo motena oskrba z energenti in da ne bo dovolj hrane. Zimo bomo morali v stanovanjih preživljati oblečeni v debele jope, imeti kape, rute na glavah, rokavice na rokah. Pravkar berem, da bo v Evropski uniji predpisano, da bo maksimalna dovoljena temperatura v prostorih 19 stopinj. Ali si kdo predstavlja, kako bo tolkel po tipkovnici v rokavicah? Ali se bruseljski uradniki zavedajo, da lahko s takšnim ukrepom povzročijo veliko dodatnih obolenj, višjih stroškov zdravstvenih sistemov, več odsotnosti z dela? Ne, prav malo jim je mar za ljudi.
Pogovarjamo se s starejšimi, ki se ogrevajo na plin. Sprašujejo se, kaj storiti, nadomestnih možnosti za ogrevanje nimajo. Prehod na peči na drva, premog ni mogoč, če ni dimnikov. Pa investicija v to, kdo s povprečno pokojnino jo zmore? Cena drv je grozovito porasla. In tako naprej.
Zakaj je tako?
Da je za vse kriva vojna v Ukrajini, pravijo. Da, vojna je prišla kot naročena za vse pohlepneže in grabežljivce. Neoliberalizem je tisti, ki sproža vojne. Dobički energetskih podjetij, orožarskih multinacionalk in mnogih, ki so v ozadju vojne, se enormno povečujejo. Pa ne samo njim, tudi mnogim drugim, ki pod krinko posledic vojne zvišujejo cene.
Bogati bodo torej še bogatejši, revni še revnejši. Zeblo bo revne, ne bogate. Slabo, nezdravo hrano bodo uživali revni, ne bogati.
Ali res moramo biti na tem vlaku neoliberalne politike, politike, ki služi le kapitalu, ne pa človeku?
To je vprašanje, na katerega verjetno v sindikatih nimamo odgovora. Ali pač?
Države sprejemajo različne ukrepe za ublažitev draginje. Naš premier je napovedal regulacijo cen elektrike, plina in še česa. Napovedal je tudi preglednico, tabelo cen osnovnih življenjskih potrebščin pri različnih ponudnikih, da se bomo potrošniki lažje odločili, kje kupovati. Dobrodošlo.
Žal to ne bo dovolj. V Sloveniji je vsak dan vse več revnih, tudi delavcev in delavk. Slovenija ima po razpoložljivih podatkih 33 odstotkov zaposlenih z minimalno plačo. Že danes je s takšno plačo, če si najemnik stanovanja, če imaš otroke, težko preživeti. Ali si lahko predstavljamo, kaj to pomeni za starost teh delavk in delavcev, kakšne pokojnine bodo imeli? Njihova pokojnina bo vselej pod pragom revščine. Torej bo Slovenija država revnih upokojenk in upokojencev še v večji meri, kot je danes. Vsi, ki imajo leta in leta le minimalno plačo, bodo morali prejemati socialne pomoči k svoji pokojnini.
Zato predloga ZSSS o dvigu oziroma izredni uskladitvi minimalne plače ne razumem kot posledice zdajšnjega dogajanja, ampak kot legitimno zahtevo po dostojnih plačah.
Nizke pokojnine = nizke plače
Vzrok za nizke pokojnine danes so nizke plače v preteklosti; vzrok so posledice uničevanja gospodarstva po osamosvojitvi, ko so številni delavci in delavke bili na »čakanju na delo«; vzrok so mnogi prisilni espeji, ki komaj zmorejo plačevati prispevke od najnižje predpisane osnove; vzrok so obrtniki, ki plačujejo prispevke od najnižjih predpisanih osnov, pa razna kmečka gospodinjstva, kjer nosilci kmetij plačujejo minimalne prispevke zase in zakonca.
Po dostopnih podatkih dobivajo delavci in delavke – teh je okoli 80 tisoč –, ki so delali štirideset let, tako imenovano zagotovljeno pokojnino, ki trenutno znaša 653,9 evra. Medtem prag revščine znaša 771 evrov. Ni kaj dodati.
V razpravi o spremembah pokojninskega sistema bo treba načeti vprašanje v zvezi z zagotovljeno pokojnino. Ali s tem ne dajemo potuhe delodajalcem, da vztrajajo pri nizkih plačah, češ, saj bo za zaposlene, ko bodo upokojeni, solidarno poskrbela pokojninska blagajna. Ni dvoma, da mora delavec, delavka za 40 let dela prejeti dostojno pokojnino, kar pa bi moralo biti zagotovljeno z dostojno plačo. Vsekakor pa bi morala sredstva za zagotovljene pokojnine zagotoviti država iz proračuna, ne pa pokojninska blagajna.
Do 600 evrov ima pokojnino 125 tisoč upokojencev oziroma 24 odstotkov vseh, do 700 evrov pa 248 tisoč upokojencev oziroma 47,6 odstotka, do 800 evrov pa 313.870 upokojencev oziroma 60 odstotkov vseh upokojencev. V teh podatkih so pokojnine mnogih samskih upokojenk, upokojencev, vdov, vdovcev. Ti so še posebej izpostavljeni revščini.
Kaj predlagamo?
Regulacija cen energentov bo sicer delno ublažila pritisk na družinske proračune, vendar bo treba storiti še kaj. V Sindikatu upokojencev Slovenije (Sus) smo že maja letos predlagali:
- takojšen dvig zagotovljene pokojnine na 700 evrov, s 1. januarjem 2023 pa v znesku, ki je enak pragu revščine,
- preureditev varstvenega dodatka, ki naj bi bil pravica vseh upokojenk in upokojencev, ne glede na starost; ne bi smel biti povezan s socialno pomočjo, kriterij pa naj bi bil le dohodkovni cenzus, ki naj bi znašal 90 odstotkov zneska, ki predstavlja prag revščine, to je 694 evrov,
- preureditev vdovskih pokojnin.
S temi predlogi bi vsaj delno vplivali na omilitev težkega socialnega položaja, v katerem živijo upokojenke, upokojenci s pokojninami do 600 evrov ali nekaj čez. In to smo predlagali že pred časom, ni bilo povezano le z draginjo, ampak za vsaj delno omilitev revščine pri starejših.
Septembra bomo na seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije razpravljali o izredni uskladitvi pokojnin na podlagi predloga Zveze društev upokojencev Slovenije, po katerem naj bi ta znašala tri odstotke V sindikatu upokojencev vztrajamo, da je pri usklajevanju pokojnin treba spoštovati sistemski zakon, usklajevanje mora namreč zagotavljati realno vrednost pokojnin. V sindikatu tako še vedno vztrajamo pri dodatni uskladitvi pokojnin v višini enega odstotka, kar nam dolgujejo za leto 2021.
Sicer pa že težko pričakujemo analizo ekonomskega in socialnega položaja starejših, ki smo jo zahtevali že leta 2020. Upamo, da bo analiza podrobneje prikazala, kako živijo starejši.
Če povzamem, predlagamo oziroma podpiramo regulacijo cen energentov, hrane, predlagamo preureditev varstvenega dodatka, vdovskih pokojnin, izredno uskladitev pokojnin v skladu s sistemskim zakonom za ohranitev realne vrednosti pokojnin. Glede na dogajanja bo treba predlagati še kakšne ukrepe. Upamo, da bodo vlada in pristojna ministrstva hitro ukrepali.
Na koncu pa sledi ne najmanj pomemben ukrep, ki pa ga ne samo predlagamo, temveč zahtevamo: to je dodatna obdavčitev vseh nadpovprečnih, ekstremnih dobičkov in obdavčitev vseh gospodarskih subjektov, ki izkoriščajo sedanje razmere. Ne smemo dopustiti, da bi vojni dobičkarji ne plačali svojega pohlepa. Dodatni prilivi v proračun države bodo še kako potrebni, saj bodo zaradi povečanih izdatkov za potrebe povečanih socialnih pravic, za ohranitev zdravstvenih pravic in za normalno delovanje vseh javnih sistemov še kako potrebna dodatna sredstva.
Francka Ćetković, predsednica Susa
Gregor Inkret,
foto Annie Spratt/Unsplash
Delavska enotnost
To besedilo je skupek tekstov z naslovoma Stanje je resno (avtor Gregor Inkret) ter Draginja in starejši (avtorica Francka Ćetković), ki sta bila najprej objavljena v tematski številki Draginja na pohodu (julij 2022) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.
Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!
Ne prezrite tudi:
»Morali bi zamrzniti dobičke, ne pa plač!« – Sociolog Marko Kržan o draginji na pohodu
Nalagam ...