Sindikate potrebujemo v hudih in dobrih časih – Pogovor s sindikalistko Jolando Lašič

6. 1. 2025

Zdi se, da so se pred našim gospodarstvom, za katerega je značilen ciklični razvoj, zopet začeli zbirati temnejši oblaki. Posledice podnebnih sprememb so vse hujše, energetska kriza trka na vrata, zaradi geopolitičnih napetosti so razmere na globalnih trgih čedalje bolj nestabilne, zmanjšuje pa se tudi potrošnja, saj se je rast zaposlenosti zaustavila, ponekod pa se že zmanjšuje. Kako v teh razmerah poteka delo ZSSS v Podravju in na Koroškem ter še zlasti v Mariboru, ki je kljub hudi krizi konec prejšnjega in na začetku tega stoletja še vedno eno od najpomembnejših gospodarskih središč v Sloveniji? O tem smo se pogovarjali s sekretarko na Območni organizaciji ZSSS Podravja in Koroške, univerzitetno diplomirano ekonomistko Jolando Lašič, ki odlično pozna razmere v tamkajšnjem gospodarstvu, saj dela na območni organizaciji ZSSS že več kot tri desetletja. Trenutno je sekretarka območnih odborov več sindikatov dejavnosti (SDPZ, KNG, SDES, VIR, Glosa, SDOS, SPGS in Sus).

Ekonomisti govorite o cikličnem razvoju gospodarstva: obdobju ekspanzije in vrhunca, ko gospodarska rast doseže najvišjo raven, sledi obdobje recesije, dokler rast ne doseže najnižje točke, nato pa se cikel ponovi. V katerem ciklu razvoja je ta hip gospodarstvo v Mariboru ter v Podravju in na Koroškem?

To je vprašanje za milijon evrov. Dejstvo je, da so se v zadnjih letih številna mariborska podjetja uspešno razvijala in dosegala rast, temu primerno pa se je zmanjševalo tudi število brezposelnih, ki je bilo v preteklosti izjemno visoko. Obstaja pa bojazen, da se bo rast zaustavila in da bo nastopila recesija. V gospodarstvu so zaskrbljeni zlasti zaradi težav, s katerimi se srečuje avtomobilska industrija v Nemčiji. Na našem območju veliko podjetij dela zanjo, zato je zaskrbljenost še toliko bolj upravičena.

Ali je zaradi tega mogoče občutiti med delavkami in delavci zaskrbljenost?

V Mariboru smo v preteklosti že doživeli hudo in dolgotrajno gospodarsko krizo, zato se je zlasti starejši delavci in delavke, ki so jo doživeli in preživeli, še toliko bolj bojijo. Star pregovor pravi, da se tisti, ki ga je že kdaj pičila kača, še zvite vrvi boji. Mlajši delavci in delavke pa so manj zaskrbljeni. V zadnjih letih so se številna podjetja uspešno razvijala, zaposlitve ni bilo težko najti, odpuščanj pa skoraj ni bilo. Zaradi tega je med mlajšimi delavkami in delavci manj zavedanja o tem, kako pomembno je za vse delavke in delavce, pa tudi zanje, da so sindikalno organizirani.

Sindikati imajo v času hitrega gospodarskega razvoja in v času krize različno vlogo. Kaj ste sindikalistke in sindikalisti počeli v času krize in kaj počnete danes, ko je gospodarstvo še vedno v obdobju stabilnega gospodarskega razvoja?

V kriznih časih smo se v sindikatih borili zlasti za ohranjanje delovnih mest ter članice in člane ščitili pred nezakonitim odpuščanjem. V stečajnih postopkih in postopkih prisilne poravnave smo zastopali več deset tisoč članic in članov ter zanje izračunali in nato tudi pridobili skupno preko 30 milijonov evrov terjatev iz naslova neizplačanih plač, premalo izplačanih plač, premalo izplačanih povračil stroškov v zvezi z delom, regresov za letni dopust in podobno. Poleg tega je sindikat v krizi svojim članicam in članom pomagal prebroditi tudi socialno stisko z denarnimi pomočmi in v določenem obdobju celo z živilskimi paketi. Takrat so delavke in delavci vedeli, zakaj je dobro biti včlanjen v sindikat. Danes se je zavest o tem že malce porazgubila. Trenutno delodajalci na srečo še vedno potrebujejo delavke in delavce, zato je tudi kršitev njihovih pravic manj. Marsikateri delavec in delavka se danes sprašuje, zakaj se vključiti v sindikat, pozablja pa, da se lahko razmere hitro spremenijo ter da lahko delavke in delavci tako v fazi gospodarske ekspanzije, še zlasti pa v času gospodarske recesije svoje pravice zaščitijo samo s skupnimi močmi, če so sindikalno organizirani.

Če delavke in delavci v času hude gospodarske krize konec prejšnjega in na začetku tega stoletja v Mariboru ne bi bili tako dobro organizirani v okviru ZSSS, bi posledice krize občutili še mnogo huje, kot so jih. To je nauk, ki si ga velja zapomniti za vedno. Delavke in delavci potrebujejo sindikat v dobrih in hudih časih.

Najboljše zavarovanje delavk in delavcev za primer gospodarske krize je članstvo v sindikatu, poudarja sindikalistka Jolanda Lašič. Foto T. K.

 

S kakšnimi kršitvami delavskih pravic pa se danes srečujete najbolj pogosto?

Gre za nezakonite premestitve, šikaniranje delavk ali delavcev, podaljševanje delovnega časa in podobno. Vendar tudi pri teh kršitvah potrebujejo delavke in delavci pomoč in zaščito sindikata. Pregovor pravi, da je s članstvom v sindikatu podobno kot s požarnim zavarovanjem. Človek ga za svojo hišo mora skleniti, hkrati pa si želi, da ga ne bi nikoli potreboval.

V kateri panogi pa je trenutno ekonomski položaj delavk in delavcev najslabši?

V Podravju in na Koroškem so v najtežjem ekonomskem in socialnem položaju upokojenke in upokojenci, še zlasti tisti, ki živijo sami. Najtežje je samskim upokojenkam. To je v veliki meri tudi posledica odpuščanj zaradi stečajev in prisilnih poravnav v času krize, saj mnogi zaradi tega nimajo polne pokojninske dobe, temu primerno nižje pa so tudi njihove pokojnine. Na srečo je sindikat upokojencev zelo aktiven in predlaga ukrepe za omilitev njihovih težav. Menim, da se moramo za pravice upokojenk in upokojencev zavzemati vsi v ZSSS, saj na svoje članice in člane po tem, ko se upokojijo, ne smemo pozabiti. Tudi medgeneracijska solidarnost je vrednota, ki lahko v naše vrste privabi večje število članic in članov.

Tomaž Kšela

Delavska enotnost

Ta pogovor je bil najprej objavljen v dvaindvajseti lanski redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod dvaindvajsete lanske redne številke (19. 12. 2024) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!

Share