Sindikat delavcev trgovine Slovenije: Stroška testiranj ne smejo nositi delavke in delavci

26. 7. 2021

Na Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) prihaja vedno več vprašanj v zvezi z izvajanjem Uredbe Vlade RS o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV 2, s katero se uvaja obveza presejalnega testiranja, ki se začne uporabljati 23. avgusta 2021. Objavljamo posebno obvestilo, v katerem sindikat nasprotuje plačevanju testiranj z lastnega žepa za potrebe dela in opozarja, da se mora čas testiranja všteti v delovni čas.

Pojasniti moramo, da so odločitve vlade nejasne in odpirajo več vprašanj kot dajejo odgovorov. Zaposleni v trgovini smo bili že od pričetka pandemije najbolj izpostavljeni okužbam in prepuščeni svoji lastni znajdljivosti glede tega, kako se ubraniti okužbam. Šele kasneje so bili predpisani ukrepi nošenja mask, razkuževanja, medsebojne oddaljenosti itd., zato so nam toliko bolj nejasni sedanji zaostreni pogoji testiranja in nenazadnje grožnje delodajalcev, da si bomo morali sami plačevati testiranje.

Glede na to, da gre za navodilo delodajalca zaposlenemu, v povezavi z delodajalčevo obveznostjo zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu oziroma nalaganje obveznosti zaposlenemu v okviru delovnega časa zaposlenega, ni argumenta, da bi delodajalec strošek testiranja na COVID-19 upravičeno naložil v plačilo delavcu.

Navsezadnje iz 14. člena ZVZD-1 povsem jasno izhaja, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

Na tem mestu lahko potegnemo vzporednico tudi s petim odstavkom 28. člena ZDR-1, iz katerega izhaja, da stroške za predhodni zdravniški pregled, s katerim se ugotovi kandidatova zdravstvena zmožnost za opravljanje dela, krije delodajalec. Enako velja tudi za stroške obdobnih zdravniških pregledov zaposlenih.

Še bolj jasno povedano: Zaradi opravljanja njegove zaposlitve, delavec, katerega se napoti na testiranje na virus SARS-CoV-2 na (presejalni program), ne more in ne sme biti finančno obremenjen, strošek testa mora v celoti prevzeti delodajalec. Ravno tako pa napotitev delavca na opravljanje testa na COVID-19, s strani delodajalca, dejansko predstavlja izpolnjevanje obveznosti delavca iz delovnega razmerja, vsak tak čas pa je upoštevajoč določbe 142. člena ZDR-1 potrebno vštevati v delovni čas zaposlenega. Posledično je delavec za ta čas upravičen tudi do plačila za delo oziroma do 100 % nadomestila plače v skladu s 137. členom ZDR-1.

Čas, ko delavec opravlja test oziroma je s strani delodajalca dejansko napoten na opravljanje testa na COVID-19, se všteva v delovni čas delavca. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v prvem in drugem odstavku 142. člena določa, da je delovni čas efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Testiranje zaposlenega je lahko utemeljeno na podlagi odredbe državnega organa ali pa na podlagi napotitve delodajalca skladno z izjavo o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto, za katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V obeh primerih pa gre za izpolnjevanje delodajalčeve obveznosti zagotovitve varnega delovnega okolja za delavce in tretje osebe.

Stališče stroke je, da predstavlja cepljenje edino učinkovito sredstvo za dolgoročno obvladovanje epidemije Covida-19. Ponovno poudarjamo stališče SDTS glede cepljenja zoper COVID-19. Na SDTS stroki in znanosti zaupamo, zato zagovarjamo korist cepljenja proti Covidu-19, ki pa MORA temeljiti na prostovoljni odločitvi posameznika.

Generalni sekretar
Ladi Rožič