Sindikalni uspeh v domu Idila

22. 11. 2018

Dom starejših s prelepim imenom Idila v idiličnem okolju Slovenskih goric sicer s ponosom kaže svoj certifikat družini prijaznega podjetja in demenci prijazne točke, a te prijaznosti, kot pišemo v 22. številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, do svojih zaposlenih ne kaže najbolje.

Vse od ustanovitve sindikata je pooblaščenka SZSSS v Podravju Alenka Rožman skupaj s sindikalno zaupnico Tino Krojs nenehno opozarja delodajalca na nepravilnosti, ki so jih deležni zaposleni v tem domu. Delodajalec je večino zahtev sindikata izpolnil.

Da je zdaj drugače, je poskrbel Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS) v Domu starejših Idila, ki je bil ustanovljen februarja 2017. Ozadje dogodkov v tem zasebnem domu s koncesijo nam je osvetlila Alenka Rožman, pooblaščenka SZSSS v Podravju. Sindikalne zahteve so se nanašale na delovni čas in prerazporejanje delavcev, zlasti na spoštovanje dnevnega počitka, tedenskega počitka, enega prostega vikenda na mesec (sobota in nedelja skupaj), kar je ključen problem pri večini delodajalcev v tej dejavnosti. Po besedah Alenke Rožman so prav tako opozarjali na odmero števila dni letnih dopustov in na izplačila dodatkov iz naslova posebnih pogojev dela. V Idili pa so zaposleni, kot še v mnogih drugih domovih za starostnike, opozarjali, da morajo skrbeti za vedno več starostnikov, ki imajo znake demence, a za to ne prejemajo posebnega dodatka, ki bi jim pripadal. »Uspelo nam je urediti tudi to in sindikat je skupaj z delodajalcem sprejel sklep, na katerih delovnih mestih in v kakšnem odstotku  pripada tem delavcem dodatek za neposredno delo z osebami z demenco,« pove Rožmanova.

Kaj pa dodatno pokojninsko zavarovanje?

Rožmanova je direktorico Alico Rendulić opozorila tudi, da je sindikat na osnovi plačilnih list zaznal, da zaposlenim ne plačujejo dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki bi ga morali. Direktorica je dejala, da niso javni zavod in da po njenem mnenju niso dolžni tega plačevati. A Rožmanova je vztrajala, da so to minimalni standardi iz kolektivne pogodbe in da jih morajo spoštovati. Direktorica  je zahtevala na to vprašanje odgovor  ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odgovor je iz Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela prišel 21. septembra. V njem preberemo: »Koncesionar za storitve institucionalnega varstva za starejše je dolžan v okviru koncesijske pogodbe delovna razmerja urejati v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.

Podlaga za uvedbo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence je Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/90, 99/01) in Uradni list RS, št. 73/03, ki velja tudi za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.

Glede na to, da mora koncesionar delovna razmerja v okviru koncesijske pogodbe urejati v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva, je dolžan tudi zaposlenim plačevati premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.«

»Na osnovi tega dopisa in predstavitve predstavnikov Prve osebne zavarovalnice, d. d., in vseh aktivnosti našega sindikata je bil sklenjen pri delodajalcu Dom starejših Idila pokojninski načrt za vse zaposlene oz. za tiste osebe, ki so podpisale izjavo, da pristopajo. Ob tem je dobro vedeti, da delodajalec ni dolžan skleniti dodatnega pokojninskega zavarovanja za delavce, ki so v delovnem razmerju za določen čas, in za delavce, ki še niso v delovnem razmerju leto dni. Na osnovi zahtev sindikata se bo premija plačala za celo leto 2018 oziroma od 1. 1. 2018 (za deset mesecev v enkratnem znesku, v nadaljevanju pa mesečno pri plači),« pojasni Rožmanova in opozori: »Ob tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da v javnih zavodih delodajalci svojim zaposlenim plačujejo te premije vse od leta 2003 in da so delavci, ki so v tem času delali v Idili (dom obstaja 14 let), oškodovani in da bodo imeli zaradi tega mizerne pokojnine. Delodajalci pa so lahko ustvarjali dobičke oziroma vlagali v druge projekte (novi domovi upokojencev) na račun zaposlenih. Prav tako ne smemo pozabiti, da je sindikat sopodpisnik pri sklenitvi pokojninskega načrta. Če ni organiziranega sindikata, pa predstavnik delavcev. Kdo pa je predstavnik delavcev? Ne oseba, ki jo določi direktor, tako kot slišim v nekaterih zasebnih zavodih, kjer ni organiziran sindikat. Ta oseba mora biti izvoljena v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju.«

Avgusta je sindikat v Domu starejših Idila sklical zbor članov, na katerem je med drugim bila izpostavljena problematika odhodov delavcev v druge zavode in v sosednjo Avstrijo. Delavci so povedali, da so od težkega dela pregoreli in da ne morejo delati vse dni v tednu ter nadomeščati približno deset delavcev, ki so odšli, hkrati pa za to niso plačani. Sindikat je s pogajanji dosegel, da se vsem delavcem, ki delajo neposredno s temi starostniki, poveča plača za en plačni razred in da se jim pri plači za september 2018 izplača sto evrov bruto dodatka na minimalno plačo.

Rožmanova se zaveda, da to ni edina in osamljena zgodba. »Želela bi, da se sproži plaz po celotni Sloveniji in da se sliši, kaj nam je uspelo. Vem, da delavci ne poznajo svojih pravic. Zato je prav, da medsebojno komuniciramo in izmenjujemo mnenja in da se delavci včlanijo v sindikat. Mogoče se še zgodi kje takšna dobra zgodba.«

M. M.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!