Razmere v trgovinah v času novega koronavirusa: Sindikat delavcev trgovine poziva k razsodnosti in razumnosti

24. 3. 2020

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) obvešča o razmerah v trgovinah po implementaciji Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom.

Vlada Republike Slovenije je v petek, 20. marca, sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Med vikendom je Sindikat delavcev trgovine Slovenije pozorno spremljal odločitve posameznih delodajalcev, kako bodo odlok implementirali. Po informacijah, ki so navedene na spletnih straneh trgovcev, in v skladu s povratnimi informacijami, ki jih redno pridobivamo s terena, so Spar, Hofer in Lidl zgledno implementirali odlok, medtem ko ga zlorabljajo predvsem Mercator, Tuš in E-Leclerc.

• Mercator (uradna objava o odpiralnem času): »Za vsako regijo v Sloveniji smo določili ključne trgovine, katerih delovni čas bo do 20. ure, ostale trgovine pa bodo praviloma odprte do 18. ure, če že zdaj ne obratujejo po skrajšanem obratovalnem času. Tiste trgovine, ki obratujejo tudi v nedeljo, bodo odprte najdlje do 15. ure. Vse spremembe bodo pričele veljati 19. marca.«
• Tuš (uradna objava o odpiralnem času): »Delovni čas vseh trgovin Tuš v ponedeljek, 23. 3. 2020: od 8. do 18. ure, izjeme od 8. do 16. ure oz. od 8. do 20. ure.«
• E-Leclerc (uradna objava o odpiralnem času): »Obveščamo vas, da od petka 20. 3., obratujemo po spremenjenem delovnem času: od ponedeljka do sobote: 8:00 – 21:00, nedelje: zaprto.«

Mercator je v tako tudi edini trgovec, ki ima na svojih spletnih straneh zelo nejasne informacije o odpiralnem času, navajajo celo, da so določene trgovine odprte tudi ob nedeljah, kar vladni odlok prepoveduje. Čeprav prijav o kršitvah za preteklo nedeljo nismo prejeli, bi v teh časih pričakovali bolj ažurno komunikacijo.

 

»Ugotavljamo, da številne trgovine ostajajo odprte do 20. ure, ob tem pa se sprašujemo, ali je takšna izpostavljenost delavcev v trgovinski dejavnosti resnično nujna. Ali je ta odločitev vlade res osnovana na razsodnosti in razumnosti ali pa je v ospredje postavljen krvavi denar?« poudarja Ladi Rožič, generalni sekretar v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije. Ob tem dodaja: »Zakaj se nekateri lahko držijo predlaganega obratovalnega časa, drugi pa ne? Ali to prebivalci RS resnično potrebujejo? Ta ista vlada nam namreč ves čas zagotavlja, da je zalog hrane dovolj in da nam na tem mestu ni treba skrbeti, da bi česarkoli zmanjkalo. Odločevalci, nam lahko prosim pokažete rezultate te bolj razpršene potrošnje, ker mi opažamo zgolj stopnjevanje nestrpnosti?«

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ima delavec pravico odkloniti delo oziroma zapustiti delovno mesto (52. in 53. člen), če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, kar virus COVID-19 zagotovo je. Sindikat delavcev trgovine Slovenije bo zaposlene v zgoraj navedenih trgovinah pozval k uporabi teh členov, če delodajalci ne bodo ubrali bolj razumne poti in tako zagotovili dobrobiti in zdravja svojih zaposlenih. Delodajalci bi se morali prav tako zavedati, da od delavcev v pogodbah o zaposlitvi ni zahtevana uporaba osebnega avtomobila za prihod na delo in z dela, temveč uporaba javnega prevoznega sredstva, plačanega v višini 70 odstotkov mesečne vozovnice. Zaradi takih določil delavcem ni treba prihajati na delo, ampak je to njihova dobra volja. Delodajalec je tako delavcu dolžan zagotoviti prevoz ali 100-odstotno povračilo potnih stroškov po kilometrini.

 

V trgovinski dejavnosti v zvezi z izbruhom novega koronavirusa ostaja še kopica drugih aktualnih izzivov, ki bi potrebovali pozornost odločevalcev, sporočajo iz sindikata, več o vsem skupaj pa je mogoče prebrati tukaj.

Zakaj je daljši odpiralni čas v takšnih razmerah tako zelo problematičen?

1. Kolektivi v trgovinah so podhranjeni. Zdravih delavcev primanjkuje, tisti, ki ostajajo na svojih delovnih mestih, pa poročajo o številnih pritiskih delodajalcev za delo predvsem na podlagi  neenakomerno razporejenega delovnega časa. Ker po številnih krajih že primanjkuje možnosti za dvoizmensko delo, so delodajalci, še bolj kot sicer, začeli zlorabljati sistem neenakomerno razporejenega delovnega časa in se tako fiktivno rešili izziva z nadurami, ki bi jih morali dodatno plačati. Primanjkljaj ur, ki jih tako določeni delavci naberejo v določenih dneh v tednu, morajo npr. nadoknaditi z nehumanim enajsturnim ali celo dvanajsturnim delom v soboto. V seštevku to sicer pomeni 40-urni delavnik, kar pa je pravzaprav čista prevara sistema, ki delavcem odžira dodatni denar, ki bi ga sicer prejeli s plačilom nadur.

2. Delavci na delovna mesta prihajajo v strahu pred izgubo službe, nekateri celo poročajo o znakih prehlada ali vročine, kar jih ne odvrne od tega, da bi prišli na delovno mesto. Drugi so bili v domačem okolju v neposrednem stiku z osebo, ki kaže znake okužbe, sami pa še nimajo simptomov. Hujši od novega koronavirusa je namreč strah pred izgubo službe.

3. Prejeli smo celo prijave, povezane s kršitvami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), kjer delodajalci starejšim od 55 let nalagajo nadurno delo. ZDR-1 opredeljuje varstvo starejših delavcev (starejših od 55 let), kar pomeni, da delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja starejšemu delavcu ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Sem sodi tudi zloraba sistema neenakomerno razporejenega delovnega časa.

4. Določitev odpiralnega časa pravzaprav sploh ne zagotavlja bolj razpršene potrošnje. Čeprav so se delodajalci večinoma že sami organizirali in uredili varovalni sistem spuščanja le določenega števila oseb v trgovino, lahko po informacijah s terena trdimo, da so trgovine ob določenih urah v dnevu praktično prazne, spet ob drugih urah pa je lahko v večjih trgovinah tudi do 70 in več oseb hkrati. Te se v zgolj nekaj sekundah znajdejo vse hkrati denimo na oddelku sadja in zelenjave. Ljudje ne spoštujejo varnostne razdalje, prav tako nekateri ne uporabljajo rokavic ob zalaganju vozička s sadjem in zelenjavo. Zaposleni poročajo o izraziti nestrpnosti državljank in državljanov ter celo o verbalni in fizični agresiji.

 

Sindikat delavcev trgovine Slovenije, ki je edini reprezentativni sindikat za trgovinsko dejavnost v Sloveniji, od odločevalcev zahteva posluh in dialog. Na dnevni ravni namreč spremljamo razmere v državi, saj se na nas obračajo tako nižji kadri v trgovinski dejavnosti kot tudi poslovodje in celo delodajalci. Poznamo razmere na terenu in pripravljeni smo na konstruktiven dialog.

Prvenstveno se v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije zavzemamo za varovanje zdravja zaposlenih v trgovinski dejavnosti in zdravja sodržavljank in sodržavljanov. Prav tako s tem zagotavljamo nemoteno oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami za vse nas.