Kdaj ni potrebno samotestiranje za COVID-19 ob prihodu na delo?

9. 12. 2021

Objavljamo mnenje naše pravne službe glede vprašanja, ali se je delavec dolžan testirati na delovnem mestu s testom za samotestiranje na okužbo s COVID-19, kljub temu, da izpolnjuje katerega od pogojev PCT. V praksi se namreč pojavljajo mnenja uprav nekaterih podjetij, katerih stališče je, da je takšno samotestiranje potrebno glede na besedilo Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.

Pri tem se zastopniki takšnega stališča sklicujejo na 1. odstavek 4. člena omenjenega odloka, ki določa, da se za delavce in osebe, ki na drugi podlagi opravljajo delo pri delodajalcu ali samostojno opravljajo dejavnost šteje, da za opravljanje dela izpolnjujejo pogoj PCT, če se presejalno testirajo s testom HAG za samotestiranje.

Preozka razlaga

Menimo, da gre pri zgoraj navedenih stališčih za preozko razlago posameznega člena odloka, ki ne upošteva predpisa kot celote ter njegovega namena, ta pa predstavlja najpomembnejšo okoliščino, ki jo je potrebno upoštevati ob razlagi pravnih aktov. V 4. členu namreč odlok zgolj določa lažji način izpolnjevanja pogoja PCT za zaposlene, ki niso cepljeni, preboleli, ali se niso kako drugače testirali na prisotnost okužbe s COVID-19. Zaradi lažje izvedbe delovnega procesa zanje odlok predpisuje, da je za opravljanje dela dovolj tudi, če se samotestirajo. Besedilo izpostavljenega člena je sicer res nedodelano, vendar takšna razlaga izhaja iz smiselne razlage namena odloka kot celote.

Odlok v 2. členu definira pogoj PCT kot pogoj prebolevnosti, cepljenja ali testiranja, ki se izkazuje s testom HAG ali testom PCR, digitalnim COVID potrdilom ali potrdilom o cepljenju. Nadalje odlok v 3. členu narekuje izpolnjevanje pogoja PCT, kakor je definiran, za delavce ter uporabnike različnih storitev, nato pa sledi že citirana določba 4. člena odloka. Samotestiranje je objektivno milejši poseg v posameznikovo osebno sfero, hkrati pa je v primerjavi s testima HAG in PCR hitreje ter lažje izvedljiv. Glede samotestiranja posameznik ne prejme nobenega potrdila, izvede ga sam in načeloma brez posebnega nadzora zdravstvenega osebja. Ravno zaradi teh razlogov samotestiranje v skladu z odlokom velja zgolj za opravljanje dela in ne na primer za obisk trgovine, za katerega potrebujejo necepljene in neprebolele osebe test HAG ali PCR. Gre torej za nižji standard preverjanja okužbe s COVID-19, ki pa ga odlok dopušča zaradi lažje izvedbe delovnega procesa. Nasprotna razlaga Odloka bi lahko pripeljala do povsem neživljenjskega položaja, ko bi se delavec, ki se je tik pred prihodom na delo testiral s testom HAG ali celo testom PCR, moral kljub temu še samotestirati, čeprav mu testa HAG in PCR omogočata prost dostop do storitev, samotestiranje kot »najšibkejši« test pa velja zgolj za opravljanje dela.

Skladno z navedenim smo mnenja, da se delavcem, ki so cepljeni, preboleli, ali testirani z veljavnim testom HAG ali PCR, ob prihodu na delovno mesto v skladu z odlokom ni treba še dodatno samotestirati. Če namreč za opravljanje dela zadostuje samotestiranje, potem logično sledi, da zadostujejo tudi cepljenje, prebolevnost ali testiranje z bolj zanesljivimi testi.

Matija Drmota, samostojni svetovalec za pravno področje v ZSSS

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!