S terena: Kaj se dogaja v mariborskem obratu Cimosa in kakšne so razmere v regiji?

12. 10. 2020

Iz Maribora v javnost prihajajo novice o težavah v tamkajšnjem obratu Cimosa. Regijskega sekretarja Sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei) Martina Dularja smo vprašali, za kaj gre, pa tudi, kaj se v tej dejavnosti v regiji dogaja in se je dogajalo v času izbruha novega koronavirusa.

Večina podjetij je uporabila ukrepe protikoronske zakonodaje, pravi Martin Dular. Nekateri delavci so bili na čakanju, drugi so delali, so se menjavali, tako da so v regiji v tej dejavnosti krizo do sedaj nekako prebrodili.

Delali so in se menjavali

V ormoški družbi proizvodnje očal Safilo so izpad proizvodnje premostili z ukrepi. V lenarški TBP – tovarni bovdenov in plastike, kjer so izrazito odvisni od nemške avtomobilske industrije, so imeli dela veliko. »Takrat ljudje niso razumeli, da morajo v času novega koronvirusa veliko delati,« pravi Dular in dodaja, da ko so se ustavili Nemci, smo se tudi mi, seveda z zamikom. V Mariboru je kar nekaj podjetij te dejavnosti, med njimi Mariborska livarna. Tam je bilo veliko ljudi od marca do junija na čakanju, prav tako v Cimosu in Starkomu. V Impolu so prav tako zaradi upada naročil imeli nekaj delavcev na čakanju, prav tako v slovenskobistriški AHA Emmi. Ves čas so imeli delo tudi v Tovarni kos in srpov v Lovrencu na Pohorju. V manjših podjetjih po Dularjevih besedah ni bilo težav in so delala ves čas.

Potem je »počilo«

»Prva bomba, ki se nam je zgodila sedaj, je Cimos. Kot strela z jasnega je prišla novica, da mariborski obrat ukinjajo,« pravi regijski sekretar in dodaja, da je bil zlasti sporen način, kako so zaposleni, sindikat in svet delavcev izvedeli za namero delodajalca. Ti ocenjujejo, da je šlo za zavajanje in zelo nizko raven socialnega dialoga. Ta je bil z vodstvom podjetja Cimos, ki ima sedež v Kopru, sklican šele za prvi oktobrski ponedeljek, v začetku oktobra pa so bili na lokacijah Maribor, Senožeče in Vuzenica sklicani za obe izmeni ločeni zbori delavcev.

Sindikat in svet delavcev sta konec septembra na skupnem sestanku zavzela stališče, da je delodajalec kršil zakonodajo, zlasti zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, in da program presežnih delavcev, ki so ga predlagali, ni skladen z zakonom o delovnih razmerjih. Med drugim so na zboru delavcev te obvestili, da lahko gredo na čakanje in izrabijo dopust, če ga še imajo. »Tega ne bi smeli, lahko bi le delavcem odredili čakanje ne delo,« pojasnjuje Dular in dodaja, da so se odločili o tem obvestiti delovno inšpekcijo.

»Ocenili smo, da je delodajalec vsa ta leta sindikat in svet delavcev zavajal o tem, da je ogromno dela in da bodo proizvodnjo v Mariboru ohranili,« pravi naš sogovornik in dodaja, da je novi koronavirus slab izgovor za težave. Ker pa je Cimos enovito podjetje in mora s tem v skladu narediti tudi program presežnih delavcev, se lahko zgodi, da bo v Mariboru večina delavcev zaradi kriterijev ostala, ena od možnosti pa je tudi, da bo šel v stečaj celotni Cimos, pravi Dular in poudarja: »Mi ne želimo uničenja podjetja, želimo pa prave informacije.«

Organiziranje sindikata z ovirami

V družbi Tam bus Skei po stečaju Tama nima organiziranega sindikata. Dular pravi, da je to poskušal, a je naletel na ovire pri vodstvu in na strah zaposlenih, ki so bili sprva vsi zaposleni za določen čas. O dogajanju tam je obveščen le iz medijev, ob večjih težavah pa pričakuje, da se bodo pri njem oglasili tudi delavci.

»Drugi problem je Magna, kjer že okoli tri četrtine delavcev dela v Avstriji,« izvemo. Dela imajo po Dularjevih besedah dovolj, je pa vmes vendarle posegla koronakriza.

Skei je bil ob nastanku in prvih težavah kanadske družbe Magna v Sloveniji ves čas zraven, da bi kot edini reprezentativen sindikat tam vzpostavil podružnico. Povezave imajo tudi s sindikati po Evropi, uspelo jim ustanoviti tudi svet delavcev. Ob nastanku tovarne so ostali brez podružnice, saj se je vanjo agresivno naselil sindikat, ki nima druge reprezentativnosti v tej dejavnosti kot le v podjetju. Z njim pa se Skei po besedah Dularja ni želel kregati, saj meni, da bi morali sindikati sodelovati. Nesodelovanje meče po njegovem slabo luč na vse, delavcem pa je načeloma vseeno, v katerem sindikatu so, pomembno je, da imajo pravice.

Skei sicer ima v Magni nekaj članov, ki se niso izpostavljali, se pa ob sedanjih težavah nanj obračajo tudi številni drugi. Ko bo Magna postavila nove prostore, ko bo povezana s tiri, blizu je tudi letališče, bo drugače, meni Dular.

Zdaj je drugače

»V kovinarski industriji v naši regiji so plače nekje med 1300 in 1400 evri bruto,« še dodaja Dular. Očitno je, da je Slovenija v tem delu odvisna od Nemčije, tam pa imajo več denarja in ga tudi več dajejo za pomoč podjetjem. Tudi ob novem valu širitve novega koronavirusa naš sogovornik meni, da industrije niti v Nemčiji niti pri nas ne bodo ustavljali, treba bo najti cepivo, urediti javno zdravstvo in čim prej z virusom zaživeti normalno. Takih težav, kot so bile na začetku epidemije z razumevanjem ukrepov in zaščitno opremo, ne pričakuje več. »Strah je bil takrat zelo prisoten, danes, ko so podjetja veliko bolj pripravljena, je bistveno drugače,« pravi Dular in opozarja: »Moramo se paziti in moramo paziti tudi drug na drugega.«

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je izšel v najnovejši, prvi oktobrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!