S pogajanji trčili ob zid – Zaposleni na brniškem letališču nezadovoljni z delodajalčevo ponudbo

Predstavnika Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS) David Švarc in Svobodnega sindikata Slovenije (SSS) Mirsad Begić sta danes na brniškem letališču predstavila potek trimesečnega pogajalska procesa za tarifni del kolektivne pogodbe med sindikatoma in (nemškim) lastnikom letališča, podjetjem Fraport Slovenija. Govorila sta tudi o pričakovanjih zaposlenih na Aerodromu Ljubljana in zahtevah sindikatov, o ponudbi poslovodstva družbe ter o poslovnih rezultatih podjetja, ki v vseh pogledih, kot je bilo mogoče slišati, močno presegajo ekonomski položaj zaposlenih v družbi.

Po nekajmesečnih pogajanjih za dvig osnovnih plač, dodatkov k plači ter letnega usklajevanja plač z rastjo življenjskih stroškov zadnji predlog poslovodstva Fraporta Slovenija niti približno ni zadovoljil pričakovanj zaposlenih.

Ultimat poslovodstva, da bodo, če bosta sindikata zadnji predlog zavrnila, tokratna pogajanja zaključili, je sindikalna predstavnika prisilil, da o poteku pogajanj, ponudbi poslovodstva in lastnikov našega največjega letališča ter o zahtevah sindikatov obvestita splošno javnost, sta povedala Švarc in Begić.

Pogajanja za tarifni del kolektivne pogodbe v podjetju so bila sicer dogovorjena ob lanskoletni sklenitvi izboljšane podjetniške kolektivne pogodbe, kot so jo izborili članice in člani podružnic obeh omenjenih sindikatov na Aerodromu Ljubljana. Za sindikate je izhodišče za pogajanja tako predstavljal lanskoletni dogovor in siceršnje uspešno poslovanje lastnika letališča.

Mirsad Begić, predsednik Svobodnega sindikata Slovenije, je povedal več o sindikalnih zahtevah: »Zaradi plačnega zapostavljanja v zadnjem desetletju, tudi v luči rasti minimalne plače, smo pričakovali občuten dvig osnovne plače. Predlagali smo uvedbo letne eskalacije v višini rasti inflacije, zagovarjali smo tudi rast plač iz naslova produktivnosti oziroma deleža letne rasti ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega. Predlagali smo dvig višine dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, uvesti smo želeli poseben dodatek za razledenitev letal in spet uvesti dodatek za mentorje oziroma za njihovo delo pri uvajanju novih sodelavcev, študentov in dijakov ter predlagali jasnejšo opredelitev višine regresa za letni dopust, razbremenjene socialnih prispevkov in dohodnine.«

Delodajalska stran je po sindikalistovih besedah v izhodišču ponujala sramotno nizke izboljšave, jih nekajkrat kozmetično preurejala, se deplasirano izgovarjala na velike investicije, prenovo opreme, zaposlovanje in reorganizacijo poslovanja, pa tudi na že tradicionalno negotovo usodo našega nacionalnega prevoznika Adrie Airways, ki je trenutno v velikih škripcih, in na izpostavljenost Fraporta Slovenija omenjenemu podjetju.

Mirsad Begić, SSS, je na srečanju z mediji omenil tudi, da sta se sindikata s člani in članicami v podjetju dogovorila, da bosta pogajalski zastoj in sindikalna pričakovanja, da bi se izognili morebitnim pritiskom, javno predstavila predstavnika sindikatov dejavnosti in ne zaposleni na letališču.

Zaradi sindikalnega vztrajanja je delodajalska stran svojo ponudbo sicer vendarle občutno izboljšala, vendar pa jo vseeno ohranila na za oba sindikata nesprejemljivo nizki ravni, ki ne odraža uspešnosti podjetja in veljave, ki naj bi jo podjetje po lastnih besedah priznavalo delavkam in delavcem na letališču. Na zapostavljanje zaposlenih, ki ga kažejo zadnje delodajalske pogajalske ponudbe, pa ne moremo pristati, je še opozoril Begić.

Nezadostna zadnja ponudba

David Švarc, sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, je podrobneje pojasnil problem predlogov poslovodstva. »Z najnovejšim predlogom, za katerega pravijo, da je njihova zadnja ponudba, bodo v nadpovprečno uspešnem slovenskem podjetju še vedno imeli delavce, katerih osnovne bruto plače bodo nižje od zakonsko določene minimalne plače. Od 1. januarja 2020 bo takšnih delavcev več kot deset odstotkov oziroma okoli 60.«

Ob tem je Fraport Slovenija eno najuspešnejših podjetij v državi, je dejal Švarc. »Prihodki so jim v zadnjih petih letih zrasli za skoraj 40 odstotkov, število zaposlenih in plače pa temu niti približno ne sledijo. Ob dobrih 15 milijonih evrov, ki so jih imeli s stroški dela, so v lanskem letu ustvarili skoraj 12 milijonov evrov čistega dobička, kar pomeni več kot 77 odstotkov celotnih stroškov dela.«

Izhodiščni predlog sindikatov je zato šel v smeri dviga plač zaposlenim za 23 odstotkov, predlagali pa so tudi višje dodatke in usklajevanje z inflacijo, vendar pri tem niso bili uspešni. Zato so nazadnje predlagali 12-odstotni dvig plač, stoodstotno usklajevanje plač z inflacijo in pa dvig dodatka za nedeljsko delo s 50 na 80 odstotkov.

Poslovodstvo Fraporta Slovenija pa je podalo drugačen predlog: zaposlenim so pripravljeni dvigniti plače za pet odstotkov ter nato v prihodnjih dveh letih še dvakrat po 1,8 odstotka. Medtem pa dodatkov za neugoden delovni čas, nadurno in nedeljsko delo ne namerava dvigniti niti za cent, je bil neposreden Švarc

Sindikata sta podjetjem v sporu tudi glede regresa, saj je bil ta izplačan pred spremembo zakona, znašal pa je 70 odstotkov povprečne plače. Vodstvo Fraporta sta zato opozorila na dolg ter pozvala k poplačilu, in sicer z opominom pred tožbo in s prijavo na inšpektorat za delo.

Delavski boj na našem največjem letališču, ki je od leta 2014 v lasti nemške družbe Fraport, se torej nadaljuje. Obe strani sta prepričani, da do dogovora mora priti, pomembno pa je, da pri tem svoj zasluženi kos pogače dobijo tudi delavke in delavci.