Sindikati in vlada podpisali izjavo o usklajenosti plačnega zakona – kaj ta prinaša?

25. 9. 2024

Vladi in sindikatom javnega sektorja je uspelo predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju uskladiti do te mere, da je k podpisu izjave o stopnji usklajenosti besedila pristopila večina potrebnih sindikatov.

Izjava o stopnji usklajenosti besedila predloga novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTPSJS), je sicer del zakonskega predloga, ki ga je vlada prejšnji petek poslala v državni zbor. Glede na dogovor iz leta 2022 je morala izjavo podpreti večina od 46 reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju, torej najmanj 24. Podpisalo jo je 30 sindikatov ter v imenu vlade ministra za finance in za javno upravo, Klemen Boštjančič in Franc Props.

Kot je ob podpisu povedal finančni minister, je za pogajalci naporno delo. Izrazil je zadovoljstvo ob konstruktivni drži sindikalnih predstavnikov, ki so skupaj z zaposlenimi na ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za finance strli »najtrši oreh« v zadnjih 15 letih. Po Boštjančičevih besedah gre nesporno za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju od leta 2008, ko je bila potrjena zadnja plačna reforma.

Višjih plač po novem plačnem zakonu bodo najprej deležni najslabše plačani uslužbenci, nihče pa ne bo več imel plače, nižje od minimalne, je pojasnil minister. Novi plačni sistem bo po njegovih besedah pomagal tudi pri konkurenčnem boju za kadre v javnem sektorju prihodnosti. »Nikakor ne trdim, da bomo s tem novim plačnim sistemom rešili vse probleme, ogromno dela nas še čaka,« je še dejal minister.

Dogovor o prenovi plačnega sistema zaključen 8. novembra

Ministra ter vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek so obenem podpisali tudi t. i. postopkovnik o aktivnostih za zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah. Postopkovnik določa, da bodo predstavniki sindikatov in vlade krovni dogovor o prenovi sistema plač v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij parafirali do 23. oktobra in podpisali do 8. novembra 2024.

Končni dogovor bo med drugim vseboval vladne zaveze glede zagotavljanja sredstev za uresničitev prenove sistema plač in odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, določil kriterije za delovno uspešnost, vrednotenje delovnih mest ter rok za pripravo opisa del in nalog posameznih delovnih mest. Stroški izvedbe plačne reforme so do leta 2028, ko bo izplačan zadnji obrok odprave nesorazmerij, ocenjeni na slabe 1,4 milijarde evrov. Kot je povedal finančni minister Boštjančič, bodo dvigi plač javnim uslužbencem državno blagajno stali okvirno 350 milijonov evrov letno.

Policist popustili, zdravniki še vztrajajo pri svojem

Sindikalni predstavniki policistov, ki so sprva vztrajali pri ločenem plačnem stebru in samostojnih pogajanjih, so od svojih zahtev odstopili potem, ko so na maratonskih pogajanjih prejšnji ponedeljek dobili jasno zavezo vlade, da se bo z reprezentativnimi sindikati v policiji v 15 dneh začela pogajati za sklenitev kolektivne pogodbe javnega reda in varnosti, v kateri bodo lahko obravnavali specifike poklica.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov (Fides), ki si sicer prizadeva za vzpostavitev samostojnega stebra izven siceršnjega plačnega sistema javnih uslužbencev, se na ločenih stavkovnih pogajanjih še naprej srečuje s predstavniki vlade. Če se jim z vlado ne bo uspelo dogovoriti drugače, bodo zanje veljali dogovori, sklenjeni za tretji plačni steber.

Do začetka izvajanja plačne reforme, 1. 1. 2025, bo treba sprejeti več podzakonskih aktov, prilagoditi informacijske sisteme, delodajalci bodo morali sprejeti spremembe aktov o sistemizaciji in pripraviti anekse k pogodbam o zaposlitvi.

Plačni stebri nespremenjeni

V osnutku zakona ostaja pet plačnih stebrov. V prvega se uvrščajo funkcionarji, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcije v državnih organih samoupravnih lokalnih skupnosti. V drug plačni steber se uvrščajo javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in profesionalni gasilci. Tretji plačni steber je namenjen javnim uslužbencem v zdravstvu in socialnem varstvu. Četrti steber javnim uslužbencem v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi. Peti plačni steber pa je predviden za javne uslužbence v drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

Bistveno počasnejša odprava nesorazmerij

Odprava plačnih nesorazmerij bo potekala bistveno počasneje, kot so si prizadevali sindikati, in sicer v šestih obrokih, po dva na leto. Prvi obrok odprave plačnih nesorazmerij se bo udejanjil 1. januarja 2025, zadnji, šesti, pa 1. januarja 2028. Šlo bi torej za šest tranš, z »vrednostjo« prvih treh v višini 15 odstotkov razlike v nominalni vrednosti plače po prevedbi delovnega mesta, četrte in pete v višini 12 odstotkov razlike, šesta tranša bo zajemala izplačilo preostanka razlike do 100 odstotkov plače v novi plačni skupini. Glavni razlog za postopno odpravo nesorazmerij je po besedah finančnega ministra Boštjančiča vzdržnost javnih financ.

 

Nihče ne bo prejel manj kot minimalno plačo

Prevedba delovnih mest bo zaenkrat samo na papirju, neto učinek pa bo zaradi triletnega obdobja odprave nesorazmerij precej nižji. Največ in takoj bo plačna reforma prinesla najslabše plačanim, ki so trenutno uvrščeni do 25. plačnega razreda oziroma prejemajo minimalno plačo z doplačilom ali brez. Prenovljena plačna lestvica se bo s 1. 1. 2025 namreč začela s prvim plačnim razredom v višini letošnje minimalne plače, ki je nekje med 25. in 26. plačnim razredom trenutne lestvice. Razkorak med plačnimi razredi ne bo več 4, temveč 3 odstotke, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa se bo s sedanjih 1 proti 4,5 zvišalo na 1 proti 7.

Razkorak med plačnimi razredi ne bo več 4, temveč 3 odstotke, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa se bo s sedanjih 1 proti 4,5 zvišalo na 1 proti 7.

Prejemnikom in prejemnicam najnižje osnovne plače se bodo vsi prispevki in dodatki obračunali od višine minimalne plače (MP). Delavec oziroma delavka, ki ima sedaj osnovno plačo na ravni povprečne plače, pa bi imela po prevedbi za okoli sto evrov bruto višjo plačo. Najvišji plačni razred bo po novem 67. z bruto osnovno plačo 8821 evrov, ki jo bodo prejemali predsednik republike, predsednik vlade in predsednik državnega zbora. Plača se jim bo torej dvignila za 45 odstotkov. V najvišji plačni razred bosta uvrščena tudi predsednik vrhovnega sodišča in predsednik ustavnega sodišča.

Javnim uslužbencem z najnižjo plačo bi se od 1. 1. 2’025 obračunali višji dodatki in prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar bi pomenilo višjo neto plačo ter višjo pokojnino.

Pri prevedbi delovnih mest se bodo upoštevala tudi že dosežena napredovanja, na podlagi katerih bo zaposleni ob prevedbi delovnega mesta v plačni lestvici lahko pristal v višjem plačnem razredu. Obenem se bodo zaposlenim, ki bodo prvič vstopili v javni sektor, pri uvrščanju v ustrezni plačni razred upoštevale pretekle delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu v realnem sektorju.

Pogostejša napredovanja

V osnutku zakona je predvideno, da lahko javni uslužbenec napreduje dvakrat letno, za en plačni razred. Prva tri redna napredovanja bi bila mogoča na vsaki dve leti, v četrti do šesti plačni razred bi napredovali na tri leta, v sedmi do deseti plačni razred pa v razmiku štirih let. Zdaj lahko javni uslužbenec napreduje vsaka tri leta za en razred oziroma dva razreda. S to rešitvijo bi spodbudili pridobivanje novega kadra v javni sektor, saj bodo mlajši zaposleni lahko hitreje napredovali.

Zakon obenem predvideva tudi posebni obliki napredovanja: pospešeno in zadržano napredovanje. Najbolj uspešni bi lahko napredovali za dva plačna razreda, pri čemer število javnih uslužbencev v posameznem letu ne bi smelo presegati deset odstotkov. Kdor ne bi dosegel pogojev, ki jih bodo pogajalci določili v kriterijih posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti, pa bi se mu časovno obdobje za napredovanje lahko podaljšalo za leto dni, če bi tako presodil predstojnik.

Delavka v 26. plačnem razredu, ki je v svoji delovni dobi napredovala za tri plačne razrede, bi po prevedbi delovnega mesta pristala v 10. razredu nove plačne lestvice, saj bi se ji pri prevedbi upoštevalo tudi napredovanje. V času svoje kariere bi nato lahko napredovala še sedem plačnih razredov.

Več sredstev za delovno uspešnost

Osnutek zakona zvišuje delež skupne mase plač za nagrajevanje z dosedanjih dveh na tri odstotke, pri čemer bodo javni uslužbenci v okviru redne delovne uspešnosti lahko prejeli dvakratnik svoje osnovne plače; kriterije bodo natančneje določili v krovni kolektivni pogodbi za javni sektor. Za povečan obseg dela bodo delavci lahko prejeli do 30 odstotkov osnovne plače, namesto zdajšnjih 20 odstotkov.

Regres

Osnutek zakona letni regres za leto 2025 določa za pet odstotkov višje od usklajene minimalne plače, regres za leto 2026 pa za deset odstotkov višje od usklajene minimalne plače. Za obe leti bo izplačan marca, s plačo za februar in ne kot običajno junija, z majsko plačo. Od leta 2027 bo višina regresa odvisna od letnih pogajanj s sindikati, sicer bo izplačana najmanj v zakonski višini usklajene minimalne plače.

Upravičenost do dopusta bo natančneje določena v pogajanjih za krovno kolektivno pogodbo.

Usklajevanje plač z inflacijo

Plače se bodo letno usklajevale z inflacijo, a prihodnje leto še ne. Višina uskladitve bo sicer dogovorjena v pogajanjih, ki se bodo začela najpozneje 1. februarja in zaključila do 1. aprila posameznega leta. Če vlada dogovora do 1. aprila tekočega leta ne bo sklenila, se bodo vrednosti plačnih razredov uskladile v višini 80 odstotkov inflacije oziroma glede na uradni podatek statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Leta 2026 se bodo plače uskladile z inflacijo, če bo ta v letu 2025 presegla 1,8 odstotka; v letu 2027, če bo ta leta 2026 presegla 1,6 odstotka, in v letu 2028, če bo ta leta 2027 presegla 1 odstotno točko.

Pri tem pa bodo v prehodnem obdobju, do 1. januarja 2028 oziroma končne odprave nesorazmerij veljala posebna pravila. Od leta 2026 do leta 2028 se bodo plače usklajevale z inflacijo, zgolj če bo ta na letni ravni presegala določeno stopnjo. Leta 2026 se bodo plače uskladile z inflacijo, če bo ta v letu 2025 presegla 1,8 odstotka, v letu 2027, če bo ta leta 2026 presegla 1,6 odstotka, in v letu 2028, če bo ta leta 2027 presegla eno odstotno točko.

Precejšnje zvišanje plač direktorjev in funkcionarjev

Plače funkcionarjev bi se do leta 2028, ko naj bi bili dvigi plač v celoti uresničeni, zvišale od 20 do 70 odstotkov, največ županom in pravosodnim funkcionarjem. O njihovih plačah se vlada ni pogajala s sindikati javnega sektorja, temveč z institucijami, ki jih vodijo funkcionarji. Ti segajo od izvršilne, zakonodajne in pravosodne oblasti do tako imenovanih predstojnikov neodvisnih institucij in tudi lokalne samouprave. Dokončno naj bi bil zakon oblikovan v parlamentarnem postopku.

Glede plač poslancev in drugih funkcionarjev ter direktorjev je finančni minister povedal še, da so eni bolj, drugi manj zadovoljni. Glede na predvideno postopno zviševanje plač se bodo funkcionarjem plače zviševale pozneje, tisti z najvišjimi plačami bodo največji delež dobili z zadnjim obrokom leta 2028, je pojasnil. Ob tem bodo po njegovih napovedih za vladne funkcionarje predlagali, da se plače ne usklajujejo do naslednjega mandata.

Poseben zakon za diplomate in vojake

Poseben zakon bo urejal tudi plače javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino. Če ne bo uveljavljen do 1. januarja 2025, se bosta, z namenom odprave nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev na delu v tujini, ustrezno spremenili Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini in Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.

Odprto ostaja vprašanje plačnega stropa

Edini člen zakona, ki ostaja neusklajen in povsem odprt, je 61. člen, ki zadeva napredovanje najbolje plačanih javnih uslužbencev, med njimi v veliki večini zdravnikov, raziskovalcev z doktorati znanosti, raziskovalnim svetnikom in nekaterih drugih poklicev. Ti so po veljavni zakonodaji ostali brez dela napredovanj, ker so že prej trčili v plačni strop 57. plačnega razreda. Ker je bil to »strop«, se nadaljnja napredovanja, ki so jih potem še dosegali, niso štela (in tudi niso vplivala na višino plače). Predlog v tem členu je bil, da bi bili ob prehodu na novo lestvico retroaktivno deležni priznanja vseh teh napredovanj, za katera so bili prikrajšani, ker ni bilo mogoče preseči 57. plačnega razreda. Čeprav so sindikati retroaktivno poseganje v ta plačni razred izpostavili kot sporno, se bodo o tem pogajali v okviru stebrnih pogajanj, ki še niso zaključena.

Neusklajeni ostajajo tudi dogovori iz stavkovnih sporazumov, ki so jih nekatere skupine javnih uslužbencev, med njimi zaposleni na upravnih enotah in v zdravstvu ter socialnem skrbstvu, sklenili v zadnjih dveh letih.

Kakšne bodo plače javnih uslužbencev po novem letu?

Za ta odgovor je še prezgodaj. Osnutek novega plačnega zakona je namreč le ogrodje prihodnjega plačnega sistema, ki naj bi med drugim odpravil tudi plačna nesorazmerja. Komu, kdaj in koliko bo to naneslo, bo jasno, ko bodo zaključena stebrna pogajanja in sklenjene kolektivne pogodbe, tako krovna kolektivna pogodba za javni sektor kot tiste za posamezne dejavnosti in poklice. Od pogajalcev in vlade postavljeni rok za to je 8. november.

Sledijo pogajanja o novih kolektivnih pogodbah

V naslednjem mesecu se bodo predstavniki sindikatov z vlado pogajali še o vsebini novih kolektivnih pogodb za javni sektor (KPJS), negospodarske dejavnosti (KPND) in posamičnih kolektivnih pogodb dejavnosti za sedem plačnih skupin, kjer se bodo poleg odprave nesorazmerij med plačnimi skupinami pogajali tudi glede kriterijev za delovno uspešnost, posebne pogoje dela, dodatnih dni dopusta, in kvorumu reprezentativnosti. Kaj pa če katera izmed kolektivnih pogodb dejavnosti ne bo sklenjena do začetka uveljavitve plačnega zakona? »V javnem sektorju veljajo kolektivne pogodbe dejavnosti za sedem plačnih skupin. Če bomo sklenili najmanj štiri, bo obveljala tudi KPJS, sicer pa bodo v uporabi določila zakona, dokler ne izpogajamo prenovljene krovne kolektivne pogodbe,« je na novinarskem brefingu po zaključku uradnega dela pojasnil generalni direktor Direktorata za javni sektor MJU Peter Pogačar.

Socialni dialog deluje

Veliko število podpisnikov na sindikalni strani potrjuje, da so uspeli zelo raznolike interese različnih delov javnega sektorja spraviti na isti imenovalec, je po podpisu izjave poudaril Počivavšek. Da gre za najbolj kompleksno spremembo plačnega sistema po letu 2008, je izpostavil tudi Štrukelj, oba pa sta opozorila, da še niso na cilju, saj so sklenitve kolektivnih pogodb in uvrščanje delovnih mest v plačno lestvico za javne uslužbence bistvenega pomena.

Kot problematično je Štrukelj sicer omenil to, da »v resnici ni prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, ampak do nekega relativno splošnega zvišanja plač, ki je sledilo tistemu prvemu stavkovnemu dogovoru«. Prav tako se po njegovih besedah v nov plačni sistem prenašajo nekateri sistemski problemi sedanjega. Reforma bo po njegovih besedah kakovostna, ko se bo javni sektor pokazal kot konkurenčen realnemu in bo začel privabljati kakovostne kadre. »Predvsem se je v teh dveh letih pogajanj pokazalo, da socialno partnerstvo v Sloveniji deluje, da je možen konstruktiven socialni dialog,« je še dodal Štrukelj.

Da plačni zakon ne bo rešil vseh težav, meni tudi Počivavšek. Ob tem je opozoril na razlike v možnostih napredovanja v nazive, različne strukture delovnih mest po posameznih dejavnostih ter neenotne opise del in nalog. Od poslancev koalicije naj bi danes tudi dobili zagotovilo, da bodo spoštovali tisto, o čemer so se sindikati in vlada dogovorili glede tega zakona, in da v dogovorjene rešitve ne bodo posegali. Vlada je zakonski predlog obravnavala na seji prejšnji četrtek in ga nato v petek poslala v obravnavo poslancem v državni zbor.

Miha Poredoš