Proti razgradnji delovnih razmerij! – Naš odziv ob zeleni luči zakonski podlagi za prihod Uberja v Slovenijo
10. 12. 2020
Aktivnosti ZSSS in sindikatov v njeni sestavi v zvezi z delom prek spletnih platform sovpadajo s prizadevanji vsakokratne politike, da bi zadovoljila težnje kapitala, ki v naši državi take oblike dela omogoča. Gre za soočanje s konkretnimi predlogi zakonodajnih sprememb in s tem z realnimi grožnjami krčenja pravic delavk in delavcev.
Najbolj nazoren primer so vedno znova ciklično predlagane spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu. Začnimo z najnovejšim predlogom ministrstva za infrastrukturo, ki so mu včeraj na vladi prižgali zeleno luč, in odzivi naše organizacije nanj.
Oktobra letos je pristojno ministrstvo v zelo kratko javno razpravo ponudilo novelo tega zakona in v poglavju »Presoja posledic za druga področja« povsem prezrlo vidik ekonomsko-socialnih pravic delavk in delavcev. To je spodbudilo skupen odgovor ZSSS in Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) na predlog novele, ki omogoča zakonske podlage za prihod multinacionalke Uber, delujoče na podlagi platforme. Praktično enak predlog je to ministrstvo spisalo in dalo v javnost že januarja 2018, zato tudi sindikalni odgovor ne more biti dosti drugačen. Še posebej, ker naj bi v tem času delovala nekakšna mešana delovna skupina, v kateri naj bi bili tudi sindikalni predstavniki, pa po več sindikalnih pozivih ni zaživela. Zato smo ostali pri že videnih predlogih politike in pri (še) ne uslišanih sindikalnih opozorilih.
Kje je javni interes?
Glavni sindikalni očitek noveli zakona o prevozih v cestnem prometu je premalo dorečen delovnopravni položaj voznikov in spremembe v avtotaksi prevozih brez uporabe taksimetra.
»Dolžnost države je, da postavi zahteve in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki ščiti interes državljanov, torej javno dobro. Govorimo tako o socialni varnosti ter zdravju in varnosti državljanov, ki opravljajo delo prevoza, kot tudi o varovanju zdravja in življenja potnikov, ki potujejo na tak način. Ni ključna samo cena, ki naj bi bila nižja in potemtakem per se koristna za potrošnika. Kadar je cena na račun podplačane delovne sile, ki ne vplačuje v blagajne in omogoča dobiček velikim multinacionalkam, nizka, je račun, ki nam je vsem na koncu izstavljen, absolutno previsok! Jasno nam je, da je javni prevoz tisti, ki ga je treba stimulirati in posodobiti tako, da bo za potrošnike zanimiv. To poudarite (na drugem mestu razlage istega zakona) tudi sami,« piše v sindikalnih očitkih. Ne tako nepomemben se nanaša tudi na krepitev javnega prevoza in zmanjšanje motoriziranosti v državi; tu sindikalisti vedno prikimajo, a prihod Uberja tega ne reši, saj gre še vedno za prevoz ene osebe. In to ne glede na to, ali ta pokliče taksi po telefonu ali prek aplikacije. Ima pa taksist določene licence, znanje, zavarovanje, relativno urejen socialni status, česar Uberjev voznik nima.
Uber je sinonim za delodajalca, ki to noče biti, zato ne predstavlja nove zaposlitvene možnosti, ampak prej negotovo zaposlitev brezpravnih in skrajno prožnih iskalcev nujno potrebnega zaslužka. Gre za taksi prevoze z izogibanjem predpisom tako na področju delavskih pravic kot pri nelojalni konkurenci, ki jo ponudniku storitev omogoča izigravanje delavskih pravic in omejitev.
Zlorabe in uporabe
Sindikalisti opozarjajo oblast tudi na že znane sodbe v prid platformnim delavkam in delavcem ter na dejstvo, da se Uber ne more skrivati za »argumentom«, da ni podjetje, ampak platforma.
»Delovanje prek platform je v Sloveniji v tem trenutku v celoti na voljo (in se v praksi tudi izvaja) obstoječim izvajalcem taksi prevozov. Aplikacije omogočajo naročanje, spremljanje prihoda in plačevanje. Poleg tega za doseganje izenačevanja obeh načinov izvajanja storitve prevoza gotovo ni potrebna še dodatna deregulacija obstoječih taksi prevozov, kar bo na že tako zlorabam podvržen trg prineslo še večjo negotovost in nered,« sindikalisti sporočajo odločevalcem.
Sindikalna stran se dobro zaveda tudi zlorab delovnopravnih standardov pri sedanjih taksistih, ki opravljajo delo na prekaren način, čeprav obstajajo pri njih vsi elementi delovnega razmerja, tako da nadaljnje poskuse omilitve pogojev za opravljanje prevozov na poziv zavračajo.
Uber, ne hvala?
Sindikat Mladi plus je na svoji spletni strani v času prizadevanj politike, da bi uzakonili prihod platformnega ponudnika Uberja v Slovenijo, ustvaril zajeten dosje o tej multinacionalki. V njem lahko preberete marsikaj o izkoriščanju platformnih delavk in delavcev, njihovih izkušnjah iz tujine ter svarilih in razmišljanjih na to temo. Mladi sindikalisti trdno verjamejo, da Uber, Amazon in podobna podjetja profitirajo na podlagi nižanja standardov dela ter prekarizacije in espeizacije dela. Vse to pa je korak stran od trajnostnega razmišljanja in postopoma razgrajuje sisteme socialne države, opozarjajo mladi sindikalisti in sindikalistke.
Rušijo se temelji
Prizadevanja ZSSS in njenih sindikatov gredo tudi onkraj dnevnih političnih predlogov. Gredo k samemu bistvu ohranjanja temeljev delovnega prava, ki je civilizacijska pridobitev v dobro šibkejše strani v razmerjih v svetu dela, in sicer ne glede na to, ali so ta formalno delovnopravna ali civilnopravna. Pri uvajanju tovrstnih »novih« oblik dela gre pod krinko tehnološkega napredka za rušenje temeljev delovnega prava tako pri individualnih kot kolektivnih pravicah.
Temelje zaščite z delovnim pravom je treba graditi, zato sindikalna stran od pristojnih pričakuje temeljit pregled stanja sedanjega izvajanja na področju prevozov potnikov z avtomobili, pa tudi dosleden nadzor pristojnih inšpekcijskih služb. V tej dejavnosti je namreč velik problem delovni čas, zato je nujno upoštevanje nacionalnih ter evropskih zakonskih regulativ v zvezi z delovnim časom in obveznimi počitki mobilnih delavcev. Njihov namen je zagotavljanje varnosti in zdravja mobilnih delavcev, pa tudi varnosti vseh nas, ki smo tako ali drugače udeleženci v cestnem prometu. Uporaba digitalnih tahografov mora biti standard, prav tako varnost potrošnika/naročnika storitev, ki zaradi »cenejše« storitve lahko plača višjo osebno in družbeno ceno.
Sindikalisti pristojne opozarjajo tudi na varstvo osebnih podatkov, saj zbiranje le-teh o uporabnikih in izvajalcih platformnih storitev lahko pomeni tveganje za zlorabe.
Vprašljiv pa je tudi nadzor izvajalcev, saj voznike v Uberjevem poslovnem modelu stranke vseskozi ocenjujejo. Vozniki morajo sprejeti določen delež klicev in so od ocen popolnoma odvisni, saj na njihovi podlagi pridobijo naslednje stranke, sicer pa izgubijo vir zaslužka in preživetja. »Prijetno vzdušje« je v teh vozilih torej zapovedano, pa čeprav vozniki delajo prekomerno in v slabih delovnih razmerah ter so zaradi njih v nezavidljivem psihofizičnem položaju.
Stalen nadzor je ena izmed bolj negativnih in zaskrbljujočih mogočih posledic digitalizacije. Bo pa najbolj problematična, če delavke in delavci ne bomo sami vzeli v roke oblikovanja lastne prihodnosti in zahtevali, da gre napredek tehnologije z roko v roki z izboljšanjem naših življenj, z zagotavljanjem dostojnega dela, emancipacije in podobno.
Digitalizacija je v redu, dokler …
O prihodnosti tudi s sindikalnega zornega kota težko dajemo enoznačne odgovore, a krasni novi svet digitalizacije kot take sam po sebi ni nekaj slabega, problem je njena zloraba in uporaba za podrejanje delavk in delavcev kapitalskim interesom ter razgradnjo družbenih sistemov, ki tvorijo t. i. pravno in socialno državo.
Eno od pomembnih sporočil sindikalnega boja ZSSS v zvezi z delom na poziv je, da digitalizacije v svetu dela ne zavrača, še več, meni, da je dobrodošla in pomembna tam, kjer olajša delo in komunikacijo. Vedno znova pa ZSSS opozarja, da je treba biti previden in pri njeni nezadržni širitvi upoštevati različne zorne kote in družbene skupine, delavk in delavcev pa ne potiskati v še večjo negotovost.
Ne le kritika, tudi konkretni predlogi
Stalnega in sprotnega odzivanja na področju platformnega dela pa sindikati ne izkoriščajo le za kritiko, ampak vedno znova tudi za konkretne in konstruktivne predloge. Ti so usmerjeni v izboljšanje uporabe digitalizacije in ne v njeno a priori zavračanje. Toda pri prizadevanjih oblasti, da bi v Slovenijo pripeljala Uber, je jasno, da je to platformo treba zavrniti v celoti. Mnoge države, pokrajine in mesta po svetu so to z razlogom in na podlagi slabih izkušenj že storila.
Predvsem ZSSS in SDPZ predlagata, naj zakon o prevozih v cestnem prometu vsebuje člen o obveznostih delodajalca oziroma izvajalca taksi prevozov ‒ ne glede na to, na kakšen način sprejema naročila, ali po telefonu ali prek aplikacije ‒, da voznike zaposli in da ima v lasti (ali v lizingu, najemu …) tudi vozila. Le tako bomo lahko govorili o gospodarski pobudi in o novih delovnih mestih, ki so nastala s pomočjo digitalizacije.
Čisto konkretno povedano: prevoznik naj ima le toliko licenc, kolikor ima prijavljenih zaposlenih voznikov; med obvezne dokumente, ki jih mora voznik imeti pri sebi, pa naj spada tudi pogodba o zaposlitvi.
Cena prevoza je lahko dogovorna ali pa ugotovljena s taksimetrom, takšno rešitev je leta 2017 za voznike prek platform uvedla na primer Danska.
Regulacij voznikov, ki to delo opravljajo prek platform, naj bo torej več in ne manj.
Ne le pozivi, tudi akcije
Predstavniki ZSSS, Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ), Sindikata Mladi plus, Svobodnega sindikata Slovenije in taksistov pa v vsej zgodovini aktivnosti proti deregulaciji prevozov potnikov prek platform in nadaljnji prekarizaciji tega poklica niso ostali le pri opozorilih in pozivih odločevalcev, organizirali so tudi različne dogodke.
Eden najbolj nazornih je bil poleg novinarskih konferenc protest pred pristojnim ministrstvom, kjer so predstavniki Sindikata Mladi plus v svoji znani maniri razstavili buče, rekoč, da nam politiki v zvezi z Uberjem »prodajajo bučke« oziroma nas zavajajo s trditvami, kaj vse dobrega lahko Uber in tovrstna ekonomija prinese gospodarstvu ter delavkam in delavcem, uporabnicam in uporabnikom. Tudi sicer so v omenjenem sindikatu zelo pozorni na vsako potezo in objavo, tujo ali domačo, v zvezi z Uberjem in imajo na svoji spletni strani že obsežen dosje, ki prinaša več različnih pogledov na ta pojav, zlasti pa opozoril, kaj vse nam odnaša in ne prinaša.
Resolucija predsedstva ZSSS
Najvišji organ ZSSS med dvema kongresoma, njegovo predsedstvo, je na začetku leta 2018 na svoji šesti seji sprejel resolucijo, s katero je ZSSS odločevalcem sporočila, da je treba ob upoštevanju izboljšav, ki jih prinašajo inovativne storitve, digitalizacija in novi poslovni modeli, o negativnih posledicah opraviti temeljito in obširno razpravo ter celovite spremembe vpeljati le ob socialnem dialogu, soglasju socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih. Spremembe v svetu dela morajo biti sprejemljive, pri tem pa ne smemo zanemariti vidika solidarnosti. Da delavca oziroma delavko zamenjajo z izvajalcem in delodajalca z naročnikom storitev, pomeni izigravanje dosedanjih standardov ter spodkopavanje socialnih sistemov in ravni pravic. »To pomeni rušitev delovnih razmerij v Sloveniji. To pomeni načrtno izigravanje naših uveljavljenih standardov,« je ob tem poudaril izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.
Predlog zakona o pravilih v cestnem prometu, kot ga vedno znova predlagajo na ministrstvu, odpira vrata popolni prekarizaciji trga dela, spreminjanju obstoječih delovnih razmerij ter ustvarjanju »ljudi na poziv«.
Aktivnosti ZSSS in vanjo povezanih sindikatov pa s tem prav gotovo še ni konec, saj se zavedajo, da so edina sila v boju proti nadaljnji razgradnji in kršenju delovnih razmerij.
Mojca Matoz
Delavska enotnost
To besedilo je izšlo v najnovejši tematski številki – Od digitalizacije do prekarizacije, december 2020 – Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.
Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!
Preberite še:
Kdo so ti ljudje? – Organiziranje platformnih delavk in delavcev
Delavstvo in spletne platforme: Odpiranje številnih temeljnih vprašanj delovnega prava
Nalagam ...