Protest sindikalnih central: Vlada socialni dialog podcenjuje, delodajalci ga ovirajo

28. 6. 2023

Potem, ko minuli petek seje ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ni bilo, so vodje sindikalnih central danes pojasnili svoje stališče do pojemajočega sindikalnega dialoga. Na kratko smo izvedeli tudi na katerih stopnjah sprejemanja so posamezni za delavstvo pomembni predpisi.

Trenutno predsedujoči ESS Jakob Počivavšek (KSS Pergam) je kot razlog in zaplet navedel zahtevo delodajalskih organizacij, naj se seje ESS pri točki, na kateri bi obravnavali ravnanje nekaterih ministrstev v zvezi s socialnim dialogom (izpostavljena sta bila zlasti ministrstvo za zdravje in solidarno prihodnost), udeleži tudi predsednik vlade. Sejo je bilo po opravičilu predsednika vlade in neudeležbi delodajalcev zaradi njene nesklepčnosti potem treba odpovedati.

Težave v socialnem dialogu sicer zaznavajo tako delodajalske organizacije kot sindikati. Zakonski predlogi se ne obravnavajo ustrezno, o rešitvah ni poglobljene razprave, neprestano se mudi, na samih pogajanjih pa se pogosto spreminja tudi vsebina samih predlogov. Da se je sindikalna stran strinjala, da potrebujejo socialni partnerji zavezo predsednika vlade k drugačnemu ravnanju, je poudarila tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič, »nismo pa zato skušali ustaviti dogovarjanja na ESS,« je dodala in zelo jasno povedala, da delodajalski strani omenjena zaustavitev ustreza, saj gre za »njihove žepe.«

Vseeno pa sindikalna stran ostaja pri svojih stališčih o delovanju tripartitnega socialnega dialoga konsistentna in odnos politike do njega kritizira vedno, ko je to potrebno, tudi pri prejšnji vladi ga je, saj je ta sprejemala znane protikoronske ukrepe na zelo problematičen način. Razlike po mnenju Branimirja Štruklja (Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije) so nedvomno znatne, saj je bilo pri prejšnji vladi težko vzpostaviti sploh kakršenkoli dialog.

O aktualnih zakonskih predlogih

Govor je bil tudi o tem, da bi vlada morala izpogajano novelo zakona o delovnih razmerjih dati naprej v proceduro, saj ta poleg nujne implementacije dveh evropskih direktiv prinaša več dobrega za delavstvo – ravno zato so delodajalci tudi na vse mogoče načine zavlačevali pogajanja. Kot je povedal Zdenko Lorber (SZS Alternativa – Slovenska zveza sindikatov) niso pravočasno imenovali pogajalske skupine, potem je bila ta brez mandata, pripomb niso sporočali v rokih, prav tako niso pripravili niti približevalnih predlogov. Zanje najbolj sporne vsebine, ki jih sindikati zelo podpirajo, so povezane z nujno potrebno večjo zaščito sindikalnih zaupnikov, retrogradno zaposlitvijo delavke in delavcev, ko je bilo na sodišču dokazano, da krivdnih razlogov ni bilo, pa z institutom pisnega opozorila iz krivdnih razlogov, ki naj bi ga uredili tako, da ne bi bil orodje za ustrahovanje delodajalcem motečih delavk in delavcev.

Slišali smo tudi, da sindikalna stran ne nasprotuje zakonu o dolgotrajni oskrbi, ima pa pomisleke o določenih zadevah, ki so povezane tako s tem, da je šel predlog zakona na vlado in v državni zbor mimo socialnih partnerjev, kot z njegovim financiranjem in izvajanjem v praksi. Zlasti pomembno je, da izvajanje storitev postane dostopno vsem in da ostane del javnih storitev, je poudarila Lidija Jerkič. Omenila je tudi, da naj bi bil na zadnjo sejo ESS, ki je bila potem odpovedana, uvrščen tudi pravilnik o ročnem premeščanju bremen za katerega se ZSSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije s kampanjo zavzema že dobri dve leti in bi prinesel veliko dobrega vsemu delavstvu, saj imajo delavke in delavci ne le v dejavnosti trgovine, tudi drugje težave.

Kako po vsem povedanem naprej? Pomemben bo odziv predsednika vlade, iz kabineta naj bi kmalu sporočili njegove razpoložljive termine za srečanje s socialnimi partnerji. Sindikati ga bodo vsekakor spomnili, da je socialni dialog pridobitev, ki omogoča stabilnost družbe, z njegovo pomočjo sprejeto zakonodajo pa je mogoče lažje izvajati. Od njega bodo terjali tudi izvršitev zavez, ki jih je dal v začetku mandata.

Mojca Matoz

Več: