Se nam končno obeta sprejem pravilnika o poklicnih boleznih? Mednarodna organizacija dela na pobudo ZSSS začela postopek ugotavljanja morebitnih kršitev Konvencije št. 155

13. 4. 2022

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je novembra lani sploh prvič v zgodovini proti Republiki Sloveniji na Mednarodno organizacijo dela (ILO) zaradi kršitve 11. člena Konvencije št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju iz leta 1981 vložila pritožbo oziroma prijavo.

Odločitev za prijavo je Predsedstvo ZSSS sprejelo na podlagi dejstva, da Republika Slovenija vse od ratifikacije konvencije v letu 1992 v nasprotju z njenim 11. členom nima v praksi delujočega predpisa za določitev in uporabo postopka za prijavljanje oziroma verifikacijo poklicnih bolezni. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Ker zato poklicno oboleli delavci in delavke ne morejo uveljaviti svojih pravic iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, so kršene tudi njihove z zakoni jamčene pravice iz dela, prevencija poklicnih bolezni pa je neučinkovita in nesistemska.

ZSSS je odgovorne na ministrstvih za zdravje in za delo že neštetokrat pozvala k sprejemu pravilnika o poklicnih boleznih. Slovenija bi postopek priznavanja poklicne bolezni poklicno obolelim delavkam in delavcem morala določiti s predpisom že zato, ker je leta 1992 ratificirala omenjeno konvencijo ILO, ki jo k temu zavezuje. V letu 2021 tako mineva okroglih 30 let, odkar ni tega predpisa. Predstavnica ministrstva za zdravje pa je lani jeseni pri pripravah na sprejem drugega triletnega akcijskega načrta naznanila, da ministrstvo pravilnika ne namerava pripraviti niti do konca leta 2023, čeprav je to njegova obveznost na podlagi točke Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018 – 2027. Gre za pomanjkanje volje in nesposobnost na pristojnih ministrstvih.

Kaj sledi?

Pritožba oziroma prijava ZSSS je bila vmes obravnavana na Administrativnem svetu ILO, ki je v začetku aprila sklenil, da začne postopek obravnave in o začetku postopka že obvestil Vlado Republike Slovenije ter imenoval tristranski preiskovalni odbor, ki bo zadolžen za obravnavo prijave ZSSS.

Postopek obravnave prijav kršitev ratificiranih konvencij ILO predvideva možnost predhodnega spravnega postopka na nacionalni ravni. ZSSS je že v prijavi pristala na možnost omenjenega postopka – vendar izključno v zvezi z določitvijo datuma sprejema pravilnika o poklicnih boleznih. Če bo slovenska vlada sodelovanje v spravnem postopku zavrnila, pa jo je ILO pozvala, naj najpozneje do 4. junija 2022 pripravi svoj odgovor na našo prijavo.

Preiskovalni odbor ILO bo v skladu z Ustavo ILO v nadaljevanju pripravil priporočila v zvezi s prijavljeno kršitvijo Konvencije št. 155. V primeru, da Vlada Republike Slovenije najpozneje v treh mesecih priporočil preiskovalnega odbora ILO ne bo sprejela, bo generalni direktor ILO prijavo kršitve ratificirane konvencije, če bo ta v postopku potrjena, posredoval na Meddržavno sodišče v Haagu.

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, je ob tem povedala: »Predsedstvo ZSSS se je odločilo prijaviti kršitev ratificirane konvencije št. 155 na ILO, ker 30 let pozivov (glej okvir, op. ur.) ministrom za zdravje in za delo, naj sprejmejo pravilnik o poklicnih bolezni, ni imelo učinka. Pričakujemo namreč, da bo Vlada Republike Slovenije na podlagi priporočil ILO in z njimi povezanih mednarodnih obveznosti države končno pripravilo predpis s sistemskimi rešitvami za ugotavljanje in verifikacijo vseh poklicnih bolezni!«

Slovenska sramota: 30 let zamolčanih poklicnih bolezni

Čeprav smo slovenski delavci oziroma delavke obvezno invalidsko in zdravstveno zavarovani za primer poklicne bolezni, pa v praksi že od leta 1991 dalje skoraj nihče od poklicno obolelih ne uveljavi višjih pravic na podlagi priznane poklicne bolezni! Poklicno obolelim se namesto višjih pravic na podlagi priznane poklicne bolezni prizna nižje pravice za nepoklicne bolezni. Skrbi zlasti, ker nepriznane poklicne bolezni ne vodijo v določanje preventivnih ukrepov, da poklicno ne bi oboleli še drugi zaposleni pri delodajalcu. Sramota vseh slovenskih vlad od osamosvojitve leta 1991 dalje, je pred leti zapisala Lučka Böhm. Na videz Slovenija sicer ima seznam poklicnih bolezni, usklajen s priporočili EU. Določen je tudi postopek postavljanja suma poklicne bolezni na preventivnem zdravstvenem pregledu pri delodajalčevem izvajalcu medicine dela. A že tri desetletja manjka predpis o postopku uradne potrditve poklicne bolezni. Postavitev suma poklicne bolezni torej ne zadošča. Ali je sum utemeljen, bi namreč morala potrditi posebna pristojna komisija, te pa razen za azbestne bolezni ni. Za azbestne bolezni namreč poseben predpis določa finančno neodvisnost medicine dela od delodajalca. Ker torej nihče v državi ne more uradno priznati drugih poklicnih bolezni, so poklicno oboleli delavci opeharjeni za svoje pravice. Zakaj predpisa kljub nenehnim pozivom ZSSS ni? Gre za pomanjkanje politične volje in strokovno šibkost odgovornih ministrov za delo in zdravje po letu 1991, je prepričana Lučka Böhm.

ZSSS sicer poziva politične stranke, ki kandidirajo na prihajajočih državnozborskih volitvah, naj napovedo, kakšna je njihova vizija sistemskih rešitev za postopek verifikacije poklicnih bolezni, če na volitvah prejmejo mandat volivk in volivcev.

O nadaljevanju postopka na ILO pa vas bomo seveda obveščali.

Foto Vladyslav Cherkasenko/Unsplash