“Moj sindikat ‒ moja organizacija” – Predstavljamo nov sindikalni priročnik

1. 4. 2021

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo izdali nov sindikalni priročnik z naslovom Moj sindikat ‒ moja organizacija, Priročnik za sindikalne zaupnike v ZSSS. Gre za posodobljeno izdajo izjemno uspešnega in hitro razgrabljenega priročnika, ki je prvič izšel leta 2013.

V prvi vrsti je, kot že ime pove, namenjen predvsem sindikalnim zaupnikom ter zaupnicam znotraj mreže ZSSS in ga lahko naročijo na spodnji povezavi. Dobrodošlo čtivo pa bo 90 strani dolg priročnik tudi za vse tiste, ki jih zanimajo teme, povezane s sindikati in delavstvom. 

Priročnik se v 14 poglavjih dotika različnih tem, povezanih s sindikalizmom in delavstvom. Uvodna poglavja nam pojasnijo pravni okvir za delovanje sindikatov in njihov zgodovinski razvoj, ki je v časih neoliberalizma vse bolj pozabljen, pa zato nič manj pomemben za razumevanje (zgodovinske) vloge sindikalnih organizacij. Nudi tudi koristne odgovore na različna vprašanja, kot so, kaj je sindikat, kako organiziramo sindikat pri delodajalcu, kakšno pomoč lahko nudijo strokovne službe ZSSS, kako komunicirati z javnostjo, kakšno je varstvo pravic sindikalnih zaupnikov, kaj je svet delavcev, kdaj je sindikat reprezentativen in podobno.
Posebno poglavje je namenjeno tudi financiranju ter računovodstvu sindikatov in dilemam glede sindikalnih članarin. V priročniku je razloženo tudi delovanje ZSSS in njene kompleksne mreže delovanja. Prav tako pa lahko izveste več tudi o komuniciranju z novimi člani in članicami ter o sistemu izobraževanj na mednarodni in nacionalni ravni.

Svoj izvod lahko sindikalne zaupnice in zaupniki naročite TUKAJ. Vabljeni k branju!

---

Iz vsebine:

»Vsi, ki smo del sindikalnega gibanja, predvsem pa sindikalni zaupniki in zaupnice, ki opravljajo ključno delo na terenu, v podjetjih, v prvih sindikalnih vrstah in ki jim je namenjen ta priročnik, smo v dobri družbi. Stojimo namreč na ramenih vseh – žensk, moških, aktivistk, aktivistov, sindikalistk, sindikalistov različnih ozadij, generacij, narodnosti, barve kože, zgodovinskih obdobij – ki so se skozi zgodovino – na različnih koncih in krajih sveta – tako ali drugače borili za blaginjo delavk in delavcev ter to pogosto plačali tudi z življenjem. Pot delavskega boja je dolga in ovinkasta. Od industrijske revolucije, prvih nezakonitih delavskih organizacij iz 18. stoletja, od časa, ko so veliko delali tudi otroci, boja za osemurni delavnik, burnih delavskih protestov v ZDA, na podlagi katerih danes prvega (in pri nas tudi drugega) maja praznujemo praznik dela, do širše uveljavitve številnih delavskih pravic v Evropi oziroma na Zahodu po drugi svetovni vojni, do vzpona neoliberalizma in današnjega razmaha prekarnih, negotovih, nestabilnih, nestalnih oblik dela, ki določajo predvsem življenja mladih.

Zgodovina sicer največ pozornosti po navadi namenja vladarjem, predsednikom in drugim vplivnim posameznikom ter mogočnežem, toda družbo odločilno soustvarjamo tudi tisti, ki jih zgodovinski učbeniki načeloma redkeje opazijo, to pa so množice običajnih ljudi, kot smo mi vsi. Boriti se za delavske pravice, zahtevati višje plačilo, boljše delovne pogoje, dostojno delo in spodobno življenje, opozarjati na kršitve vseh vrst, nuditi sodelavkam in sodelavcem pomoč in podporo, ko se ti znajdejo v stiski, zavzemati se za pravičnejšo, enakopravnejšo in bolj solidarno družbo, biti sindikalno aktiven na splošno pomeni – spreminjati svet.«