Prioritetne naloge ZSSS na začetku leta 2019

Na današnji novinarski konferenci v Domu sindikatov v Ljubljani so predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič in izvršni sekretarji ZSSS Lučka Böhm, Andreja Poje in Andrej Zorko predstavili prioritetne aktivnosti, s katerimi se bo ZSSS ukvarjala v prvih mesecih letošnjega leta.

Ob najbolj izpostavljeni temi na začetku leta 2019 – dvigu minimalne plače – so zbrani na novinarski konferenci najprej odgovorili na vprašanje, kaj bo zvišanje minimalne plače pravzaprav pomenilo za socialne transferje in njihove prejemnike, kot drugi dve prioritetni področji ZSSS pa so podrobneje osvetlili tematiko poklicnih bolezni in delovnega časa.

O prioritetah organizacije

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, je po uvodnem novoletnem voščilu prisotnim dejala, da pri govoru o prioritetah organizacije ne moremo mimo vprašanja plač. Spomnila je, da je decembra lani pred delodajalskimi organizacijami v Ljubljani potekal protestni shod sindikatov zasebnega sektorja Skupaj za višje plače!, ki so ga podprli tudi sindikati javnega sektorja ter druge sindikalne organizacije. Tam so bile izpostavljene tri glavne točke oziroma zahteve: šlo je za protest proti napovedanim odpovedim kolektivnih pogodb, za izraz podpore noveli zakona o minimalni plači in za zahtevo po višjih plačah v zasebnem sektorju. »Prvi dve zahtevi sta realizirani«, je izpostavila predsednica ZSSS, medtem ko do dviga plač v zasebnem sektorju (še) ni prišlo. Storitveni in industrijski sindikati ZSSS so se tako dogovorili za nadaljevanje aktivnosti, kar vključuje sestanek z delodajalskimi organizacijami o novem plačnem modelu, zaključek notranjih pogovorov o nekoč že obstoječi splošni kolektivni pogodbi in izvedbo ankete med članstvom, v okviru katere bodo sindikati iskali podporo za nadaljnje akcije v povezavi s področjem plač, vključno s potencialno stavko.

Minimalna plača

Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS za ekonomsko področje, je dejala, da si je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v svojem programskem dokumentu na področju minimalne plače zastavila več ciljev. Pri tem je šlo za izločitev dodatkov iz definicije minimalne plače in za njen dvig na raven, ki bi delavcu in njegovi družini omogočala dostojno, spodobno življenje.

Prvi korak v smeri izločitve dodatkov je bil narejen leta 2015, ko je ZSSS z vložitvijo predloga spremembe zakona v zakonodajni postopek s podporo vseh poslancev in poslank dosegla izločitev dodatka za nočno, nedeljsko in praznično delo. Na drugi strani je bila novela zakona o dvigu minimalne plače, ki jo je v obravnavo vložila stranka Levica, zakonske spremembe pa močno podprla tudi ZSSS, v Državnem zboru sprejeta konec leta 2018. Z omenjenim zakonom bodo iz minimalne plače z letom 2020 izločeni vsi dodatki, prav tako pa bo minimalna plača postavljena 20 odstotkov nad pragom tveganja revščine, kar bo zaposlenemu omogočalo bolj dostojno življenje, lažjo vključenost v družbo in pokritje morebitnih nepredvidenih izdatkov.

Zaradi sprememb zakona o minimalni plači pa so že letos, kot smo slišali, potrebne spremembe zakonodaje tako na davčnem področju kot na področju uveljavljanja socialnih transferjev z namenom, da v letu 2019 ne bodo izničeni učinki povišanja pri prejemnikih minimalne plače in njihovih družinah. Tako ZSSS zahteva tudi:

• povišanje meje za upravičenost do najvišje splošne olajšave v skladu z Zakonom o dohodnini,
• dosledno izvajanje osmega člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih in zagotovitev sredstev za izračun minimalnih življenjskih stroškov ter skrajšanje obdobja, predvidenega za izračun iz šestih na tri leta
• ustrezno prilagoditev in povišanje meje povprečnega mesečnega dohodka na osebo (v EUR) za upravičenost do denarnih (družinskih) prejemkov (otroški dodatek, državna štipendija) in znižanih plačil (vrtec) od prvega do petega dohodkovnega razreda ter subvencij v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

»Konkurenčnost Slovenije moramo prenehati graditi zgolj in samo na delavskih plačah,« je na koncu dodala izvršna sekretarka Andreja Poje.

Več podrobnosti o zahtevah ZSSS na področju plač in dohodnine je sicer dostopnih tukaj.

Poklicne bolezni

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, je prisotnim najprej zaželela tako srečno kot tudi varno in zdravo novo leto. Ne brez razloga, saj je v Evropski uniji zaradi nezgod pri delu vsako leto umre 3700 delavcev, zaradi poklicnih bolezni pa kar 200.000 delavk in delavcev, kot je mogoče prebrati v priloženem gradivu Sporočila ZSSS na področju poklicnih bolezni. Več kot 100.000 zaposlenih na leto umre za poklicnim rakom, kar je dvajsetkrat več, kot znaša delež umrlih zaradi nezgod pri delu. Podobna razmerja pa veljajo tudi za Slovenijo.

Prioritete ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu bodo zato letos prav poklicne bolezni. Njihovo odkrivanje je v Sloveniji po letu 1990 namreč zastalo (od leta 1998 naprej so odkrite in priznane le poklicne bolezni, povzročene z azbestom). Težava je v tem, kot je izpostavila izvršna sekretarka, da nimamo določenega postopka za njihovo verifikacijo. Poleg tega pa imamo pri nas izvajalce medicine dela, ki so delodajalcev finančno odvisni, zato na preventivnih zdravstvenih pregledih ne postavljajo sumov na poklicne bolezni. Financirani so namreč prav prek pogodb z delodajalci, ki pa jim ni v interesu, da bi pri njih poklicne bolezni sploh odkrivali. To obenem pomeni, da stroka medicine dela ne more delovati v skladu s svojo doktrino.

ZSSS od ministra za zdravje Sama Fakina tudi pričakuje, da bo Pravilnik o poklicnih boleznih v letu 2019 končno izdan in dopolnjen tako, da bo določil pravno veljavne in izvedljive postopke postavljanja sumov in verifikacije poklicnih bolezni, obenem pa bo socialnim partnerjem v postopku ugotavljanja poklicnih bolezni pri določanju seznama omenjenih bolezni omogočil aktivno vlogo. Minister je bil pozvan tudi k posodobitvi Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Novela mora zagotoviti spremljanje njihovih rezultatov na nacionalni ravni in zadolžiti izvajalce medicine dela, da za delodajalca obvezno pripravijo poročila o zdravstvenem stanju zaposlenih in o njegovih spremembah kot podlago za oceno tveganja za poklicne bolezni.

»Poklicne bolezni so pometene pod preprogo, pretvarjamo se, da jih ni, in tako pogosto spregledamo, da je to eden najpomembnejših vzrokov za slabo poklicno zdravje zaposlenih. Brez tega pa nam ne bo uspelo doseči ciljev tudi denimo pri pokojninskem sistemu. Od ljudi pričakujemo, da bodo delali do svojega petinšestdesetega leta, ne omogočimo pa jim, da bi to starost dočakali poklicno zdravi,« je bila nedvoumna strokovnjakinja.

Delovni čas

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja, je uvodoma opozoril, da je tam, kjer so kršitve v povezavi z delovnim časom pogostejše, večja tudi upravičena odsotnost – zaradi izgorelosti in izčrpanosti – zaposlenih z dela. Izpostavil je problematične ugotovitve Inšpektorata RS za delo o kršitvah na področju razporejanja delovnega časa (več v gradivu), ki poleg prekarnosti na trgu dela postaja vedno večji problem v državi. Napovedal je, da bo ZSSS Ekonomsko-socialnemu svetu predlagala ustanovitev strokovne skupine, ki bi se ukvarjala z omenjeno problematiko. Spremeniti pa bo treba tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter Zakon o inšpekciji dela, slednjega predvsem v smeri večjih pooblastil inšpektorjem.

Če k temu dodamo še dejstvo, da v Sloveniji primanjkuje določenih profilov delavcev, lahko zelo hitro ugotovimo, da gre za sistemski problem. In ta problem mora država pričeti reševati zelo hitro, je bil jasen izvršni sekretar. Ne samo s povečevanjem števila inšpektorjev, temveč tudi s spremembo zakonodaje. Predvsem zakonodaje, ki se nanaša na vodenje evidence delovnega časa, počitkov in odmorov, je še dodal. Spremeniti pa bi bilo treba tudi obstoječo politiko sankcioniranja in za kršitelje predpisati precej strožje sankcije.