Prezračevanje preprečuje okužbo v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi
3. 11. 2020
Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu opozarja, da so kljub epidemiji številni delavci zaradi narave svojega dela prisiljeni delati v skupnih prostorih z večjim številom sodelavk in sodelavcev. Novi koronavirus pa se širi po zraku tudi zaradi aerosolov. Majhni kužni delci, ki jih izdiha okužena oseba, še ure dolgo lebdijo v zraku v zaprtih prostorih.
Po več urah dihanja v neprezračenem prostoru se njihova koncentracija v zraku lahko pomembno poveča. Dlje ko prostori niso prezračeni, večja je koncentracija aerosolov v zraku. Maske in dvometrska razdalja sčasoma ne zadoščata več. Okužena oseba oddaja toliko več aerosolov, kolikor bolj na glas govori oziroma bolj kot diha na vso moč. Če kričimo, oddajamo 50-krat več aerosolov kot kadar smo tiho. Verjetnost okužbe raste z dolžino časa, ki ga prebijemo v neprezračenem prostoru skupaj z okuženo osebo. Nekateri okuženi še ne čutijo simptomov bolezni, kljub temu pa že izdihavajo okužene aerosole.
Tokrat vam zato posredujemo ugotovitve znanstvenikov, da prezračevanje prostorov, v katerih se zadržuje večje število ljudi, dramatično zniža tveganje okužbe zaradi izdihanih kužnih aerosolov v zraku. Prezračujete lahko z odpiranjem oken in ustvarjanjem prepiha ali z dobro prezračevalno napravo. Znanstveniki so analizirali, kako se je širila okužba v znanih primerih. Tako je marca letos 61 članov pevskega zbora v ZDA sodelovalo na pevskih vajah. Eden od njih je bil okužen in v času 2,5 ure dolge pevske vaje se je od njega s COVID-19 okužilo 53 preostalih članov pevskega zbora. In to kljub temu, da so upoštevali medsebojno varnostno razdaljo ter higienske ukrepe. Okužili so se celo pevci, ki so bili od okuženega oddaljeni 14 metrov. Toda šlo je za najbolj tvegan mogoč scenarij: peli so brez mask, peli so na ves glas in zato z izdihano sapo oddajali precej več aerosolov, obenem pa so se v istem neprezračenem prostoru zadrževali 2,5 ure.
Znanstveniki so to tveganje okužbe z okuženimi aerosoli ponazorili s tremi primeri iz realnega življenja:
- Šest prijateljev se zadržuje v družinski dnevni sobi. Eden je okužen. Družijo se 4 ure in se na glas pogovarjajo. Ne nosijo mask in ne prezračijo dnevne sobe. Vseh preostalih pet se jih bo okužilo. Če pa nosijo maske, se bodo okužili štirje. A brez prezračevanja maske po določenem času ne ščitijo več. Pomembna je namreč dolžina trajanja druženja;
- V baru z zaprtimi okni in brez prezračevanja je 15 oseb. Ena je okužena. Po 4 urah bo okuženo vseh preostalih 14. Če bodo uporabljali maske, jih bo po 4 urah okuženih 8. Če bi bil bar prezračevan in bi bili v njem krajši čas, bi se okužila le 1 oseba;
- V šolskem razredu je 24 učencev in 1 okuženi učitelj. Učitelj mora predavati, torej govori na glas. Če se ne izvaja nobenih preprečevalnih ukrepov, bo po 2 urah okuženih 12 učencev. Če vsi uporabljajo maske, bo okuženih 5 učencev – in to ne glede na oddaljenost od okuženega učitelja. Če je v predavalnici zagotovljeno prezračevanje in predavanje traja zgolj 1 uro, se možnost okužbe zelo zniža.
Simulacije, ki so jih izvajali znanstveniki, so torej pokazale, da je za preprečitev okužbe z aerosoli v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi, izvajati naslednje ukrepe:
- dobro prezračevanje,
- skrajšanje trajanja druženja,
- zmanjšanje števila prisotnih,
- nošenje mask.
Druženje na prostem je varnejše, saj se tam aerosoli kmalu porazgubijo. Seveda pa je tudi na prostem treba upoštevati varnostno razdaljo. Če sta dve osebi preblizu, lahko namreč vseeno pride do okužbe.
Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj torej delodajalca opozorijo, da je treba v delovnem okolju, kjer dela večje število delavk in delavcev, zagotoviti prezračevanje – z odpiranjem oken ali z dobro prezračevalno napravo.
Celoten tekst, iz katere smo povzeli zapisano, je dostopen na naslednji povezavi: A room, a bar and a classroom: how the coronavirus is spread through the air
Nalagam ...