Preverjamo: Kako je z upokojevanjem in pokojninami v letu 2024

7. 2. 2024

Preverili smo, kakšne spremembe v letošnjem letu čakajo upokojenke in upokojence ter tiste, ki bodo to šele postali. Povzemamo jih na podlagi napovedi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).

Najpomembnejša novost na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljena s 1. januarjem 2024, je uvedba pojma zagotovljena vdovska pokojnina. Po noveli ZPIZ-2N, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2024, je do zagotovljene vdovske pokojnine upravičen vdovec ali vdova, ki uveljavlja pravico do pokojnine in izpolnjuje tako pogoje za pridobitev pravice do vdovske kot tudi pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po ZPIZ-2.

Vdova ali vdovec, ki že prejema vdovsko pokojnine in na dan uveljavitve novele izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, bo lahko do vključno 31. 12. 2024 vložil zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine. 

Upokojenec, ki je že uživalec starostne, predčasne ali invalidske pokojnine in na dan uveljavitve novele izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, bo lahko do vključno 31. 12. 2024 vložil zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine.

Vloge ni potrebno vlagati vdovam ali vdovcem, ki bodo zahtevo za pridobitev pravice do vdovske pokojnine ali dela vdovske pokojnine šele vložili oziroma kjer Zpiz do 1. januarja 2024 o njihovi zahtevi še ni odločil.

Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri v višini seštevka starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine iz prvega odstavka 60. člena ZPIZ-2, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine. Višina zagotovljene pokojnine bo od 1. 1. 2024 dalje, ob upoštevanju delne redne uskladitve v januarju 2024 višini 8,2 odstotka, znašala 744,15 evra na mesec.

Če seštevek starostne, predčasne ali invalidske pokojnine vdove oziroma vdovca ter osnove za odmero vdovske pokojnine ne dosega 744 evrov, se bo zagotovljena vdovska pokojnina izplačala v višini seštevka teh dveh zneskov. Torej bo znašala manj kot 744,15 evra na mesec.

Zagotovljena vdovska pokojnina se bo izplačevala od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravice do pokojnine, vendar največ od 1. 1. 2024 dalje. V praksi to pomeni, če oseba odda vlogo v januarju, bo do vdovske pokojnine prvič upravičena v februarju.

Vdova ali vdovec, ki prejema pokojnino iz tujine, bo moral o tem predložiti dokazilo. Pri ugotavljanju upravičenosti do zagotovljene vdovske pokojnine se namreč upoštevajo tudi prejemki, ki jih vdova ali vdovec prejema od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Vdova oziroma vdovec praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca dopolnil(a) 58 let starosti. Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani ministrstva za delo.

POMEMBNO:

Vlogo za zagotovljeno vdovsko pokojnino se vloži pri ZPIZ do vključno 31. decembra 2024.

Vdove in vdovci, ki so upravičeni do zagotovljene vdovske pokojnine in že prejemajo vdovsko pokojnino ali poleg lastne pokojnine tudi del vdovske pokojnine, morajo do vključno 31. decembra 2024 ponovno oddati vlogo za zagotovljeno vdovsko pokojnino.

Vloga je v fizični obliki dostopna TUKAJ.

Če jo želite oddati preko spleta je istoimenski obrazec s šifro 10323-7-1-J dostopen TUKAJ.

Delovni invalidi bodo imeli višjo osnovo za odmero pokojnine

Novela zakona spreminja izračun pokojninske osnove za delovne invalide, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom, in za ta čas prejemajo invalidsko nadomestilo. Do zdaj se je zavarovancem pri upokojitvi upoštevala v pokojninsko osnovo plača oz. zavarovalne osnove za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je že bilo odmerjeno od pokojninske osnove, zato so bili takšni zavarovanci na slabšem.

Po novem se jim bo pokojnina namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerjala od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za poln delovni čas. To posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine.

Prispevna stopnja za poklicno zavarovanje bo višja za 0,6 odstotka

Osebam vključenim v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oz. v poklicno zavarovanje, torej tistim, ki bodisi opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela bodisi opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno poklicno opravljati se bo prispevna stopnja za poklicno zavarovanje povišala za 0,6 odstotka. 

Spremembe določajo prehodno obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025, v katerem velja nova diferencirana prispevna stopnja poklicnega zavarovanja. Za zavarovance, ki se jim je do 31. decembra 2000 štela zavarovalna doba s povečanjem, znaša 8,6 odstotka, za zavarovance, ki se jim do 31. decembra 2000 ni štela zavarovalna doba s povečanjem, pa v odvisnosti od delovnega mesta v razponu od 8,8 do 9,4 odstotka.

Prispevna stopnja poklicnega zavarovanja se tako dviguje za vse zavarovance poklicnega zavarovanja , uporabljati pa se bo začela pri obračunu in plačilu prispevka za januar 2024. Z dvigom prispevne stopnje se bo na osebnih računih zavarovancev poklicnega zavarovanja zbralo več sredstev, na podlagi katerih se jim bodo lahko izplačale višje poklicne pokojnine.

Spremenjena osnova za delo na podlagi drugega pravnega razmerja

Novela spreminja osnovo za plačilo prispevkov na podlagi dohodka iz drugega pravnega razmerja. Osnovo bo od 1. februarja 2024 dalje predstavljalo vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek (ključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo), zmanjšanim za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Glede 20. člen novele se od te osnove plačujejo tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje.

Spreminja se tudi osnova za plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje. Osnovo predstavlja plača zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom primerov, ki omogočajo podaljšano zavarovanje, usklajena glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven zadnjega meseca, za katerega Statistični urad Republike Slovenije objavi povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine

Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe, kot je razvidno iz naslednje preglednice

Starost   Pokojninska doba
60 let  40 let pokojninske dobe brez dokupa
65 let  najmanj 15 let zavarovalne dobe

 

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti. Nekatere od predpisanih starosti je mogoče znižati zaradi:

  • skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva,
  • služenja obveznega vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, in
  • vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža:

  • ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in
  • moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let starosti).

Pravico do starostne pokojnine je mogoče pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:

  • dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirane dobe),
  • osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižje možne starosti, predpisane za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero za 15 let zavarovalne dobe za ženske in za moške znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo poveča za 0,68 odstotka.

Tudi v letu 2024 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) dopolniti starost 60 let ter 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina je odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ni mogoče nižati na nobeni podlagi.

Uskladitev pokojnin v letu 2024

V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPIZ-2 se redna uskladitev pokojnin izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Pokojnine se po prvem odstavku 106. člena ZPIZ-2 uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Z zadnje seje sveta zavoda

Na decembrski seji je svet Zpiza potrdil izplačilne dneve pokojnin in drugih denarnih prejemkov. Ta bodo tudi v letu 2024 na zadnji delovni dan v mesecu za tekoči mesec, razen v marcu 2024 in decembru 2024, ko bodo 28. marca 2024 in 27. decembra 2024.

Kot so še sporočili s seje, je za leto 2024 v skladu z ZIPRS24-25 načrtovana, 8,2-odstotna delna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v januarju 2024.

Letni dodatek bo leta 2024 izplačan 28. junija, z junijsko pokojnino.

Ne glede na 95. člen ZPIZ-2 bo letni dodatek izplačan v petih razredih:

višina pokojnine znesek letnega dodatka
do 650,00 EUR 460,00 EUR
od 650,01 EUR do 780,00 EUR 320,00 EUR
od 780,01 EUR do 920,00 EUR 260,00 EUR
od 920,01 EUR do 1.110,00 EUR 210,00 EUR
od 1.110,01 EUR 150,00 EUR

Letni dodatek bodo prejeli tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, in sicer v naslednjih zneskih:

višina nadomestila iz invalid. zavarovanja znesek letnega dodatka
do 920,00 EUR 260,00 EUR
od 920,01 EUR do 1.110,00 EUR 210,00 EUR
od 1.110,01 EUR 150,00 EUR

 

Podatek o povprečni mesečni bruto plači, izplačani za obdobje januar–december 2023, bo predvidoma objavljen sredi februarja 2024, uskladitev pokojnin po določbi prvega odstavka 106. člena ZPIZ-2 pa se bo opravila pri izplačilu pokojnin za februar 2024, s poračunom za mesec januar, če bo potrebno.

Več informacij o novostih in pogojih za pridobitev pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2024 je mogoče dobiti na tej povezavi.

Povzeto po Zpizu

Še niste članica ali član sindikata?

Poiščite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!

Share