Predsednica ZSSS Lidija Jerkič po posvetu: »Minister za delo ni prisluhnil sindikatom. Predlaga zakonsko najnižji dovoljen dvig minimalne plače.«

19. 1. 2021

Danes je potekal posvet ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja s socialnimi partnerji. Kot nam je po posvetu povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, minister zagovarja dvig minimalne plače na 736 evrov neto, kar je najnižji zakonsko dopusten dvig. Minister tako ni prisluhnil predlogu sindikatov, ki so zagovarjali znesek v višini 847 evrov neto (oziroma 1223 evrov bruto).

Zakon o minimalni plači določa, da višino minimalne plače v bruto znesku za posamezno leto po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo. Znesek pa mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja. Kot je dejala Lidija Jerkič, ni presenetljivo, da na posvetu ni prišlo do dogovora o višini dviga minimalne plače: »Mnenja sindikatov in delodajalcev so bila zelo različna. Sindikati zahtevamo dvig minimalne plače, upoštevajoč dejstvo, da je treba dvigniti višino minimalnih življenjskih stroškov. Delodajalci še vedno menijo, da bi bilo treba plačo zamrzniti in da ni nobenih pogojev za dvig nad znesek, ki je zdaj v veljavi. Dogovora zato pričakovano ni bilo, zakon pa končno odločitev daje v roke ministru.« Minister za delo je na današnji tiskovni konferenci že sporočil, da bo predlagal minimalno plačo v višini 736 evrov neto (oziroma 1024 evrov bruto).

Janez Cigler Kralj predlaga dvig minimalne plače na 736 evrov neto, kar je najnižji dopusten dvig. Z letošnjim januarjem se mora po novem skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače namreč uporabljati nova formula, na podlagi katere mora minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Ti od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Zakon o socialno varstvenih prejemkih posodobitev zneska predvideva šele leta 2023. ZSSS je zato zagovarjala višji dvig, saj so življenjski stroški gotovo višji od stroškov, ki so bili izračunani že nekaj let nazaj.

Vlada je sprva poskušala novo formulo za izračun minimalne plače prestaviti na 1. april, vendar si je po odločnem nasprotovanju sindikatov premislila. Minister za delo Janez Cigler Kralj pa je na današnji tiskovni konferenci potrdil, da bo del stroškov delodajalcev glede minimalne plače krila država. »To bo vključeno v novem, že osmem protikoronskem paketu, ki naj bi ga vlada socialnim partnerjem posredovala do konca tedna. Potem pa naj bi sledila pogajanja na ekonomsko-socialnem svetu (ESS), v skladu s poslovnikom o sprejemanju interventne zakonodaje,« je dejala predsednica ZSSS.

 

O subvencioniranju delodajalcev na današnjem posvetu ni bilo govora: »V razpravo glede tega se nismo spuščali, saj se pri tem odpira vrsta vprašanj, ki že na prvi pogled odvračajo od podpore. Od tega, da se ne ve koga se subvencionira, koliko to stane, kako se preverja upravičenost, koliko bo manj vplačanih prispevkov itd. Ko bo predlog na mizi in obrazložen, ga bo mogoče komentirati bolj vsebinsko,« je še povedala Lidija Jerkič. Subvencioniranje delodajalcev pri izplačilu minimalne plače je problematično tudi zato, ker bi lahko prihajalo do tega, da bi delodajalci delavkam in delavcem namerno izplačevali najnižjo plačo, saj bi tako prišli do državne pomoči.

Kot je po posvetu na tiskovni konferenci pojasnil minister, bodo v predlog osmega protikoronskega zakona vključili ukrep, s katerim bi najnižjo osnovo za socialne prispevke znižali s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem bi država delodajalcem prevzela okoli 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače. Ukrep bi veljal do konca junija z možnostjo podaljšanja še za dodatnih šest mesecev.

Matej Klarič