Kritično pomanjkanje pravosodnih policistov

7. 8. 2024

Zaradi kritičnega pomanjkanja pravosodnih policistov, ki ne morejo hkrati varovati zaporov in spremljati pripornike in zapornike na sodne obravnave, je vse več teh preloženih. Po podatkih Sindikata državnih organov Slovenije (Sdos) so slovenska sodišča v prvi polovici letošnjega leta preložila skoraj toliko sodnih obravnav kot v celotnem lanskem letu.

Zanimanje za poklic pravosodnega policista zaradi nizke začetne plače in kadrovske stiske v zaporih iz leta v leto upada, ugotavljajo v Sdosu. Trenutno je razpisanih 46 prostih delovnih mest, za zagotavljanje nemotenega dela v institucijah za pridržanje ter zaporih pa bi po besedah Verka potrebovali najmanj sto pravosodnih policistov. Najbolj zaskrbljujoče so trenutne razmere v zaporih, ko ponekod v nočnem času 150 zapornikov varuje en sam pravosodni policist.

Na kadrovsko stisko v zaporih ministrstvo za pravosodje in vodstvo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) sindikat opozarja že dalj časa. 17. oktobra lani je Sdos – Konferenca Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij na posebni novinarski konferenci vladi, ministrstvu za pravosodje, vodstvu URSIKS ter zainteresirani javnosti podal jasno sporočilo o prenatrpanosti slovenskih zaporov in vse hujšem pomanjkanju pravosodnih policistov, ki je posledica slabih plač pravosodnih policistov. »Plača posameznika, ko vstopi v sistem URSIKS, je pod minimalno plačo, zato iskalci zaposlitve raje poiščejo svoje poklicne izzive v gospodarstvu, kjer lahko dobijo tudi za 500 evrov višjo neto plačo od minimalne,« je kritičen predsednik Sdosa, ki se je nazadnje januarja sestal s predsednikom vrhovnega sodišča in ga prosil, da se tudi sam zavzame za povečanje njihovega števila, ker je »dejansko nespodobno, da se sodne odredbe ne uresničujejo«.

»Kadrovska in prostorska stiska v slovenskih zaporih je posledica nezadovoljivega in tudi premalo strokovnega dela odgovornih posameznikov, ki na generalnem uradu URSIKS že desetletja prodajajo eno in isto ’zgodbo o uspehu’, zato tudi nismo priče ustreznejšemu razvoju slovenskega zaporskega sistema, ki je potreben vsebinske prenove in novih, za zaporsko službo primernih, izobraženih in primemo usposobljenih pravosodnih policistov ter vseh drugih strokovnih sodelavcev, ki se ukvarjajo z neposredno strokovno obravnavo obsojencev, pripornikov in gojencev v prevzgojnem domu,« je nedavno v odprtem pismu v časniku Dnevnik zapisal predsednika Sdosa Frančišek Verk.

Zadnji podatki ministrstva za pravosodje sicer kažejo, da je problem tudi v prezasedenosti zaporov, trenutno je zasedenost 136-odstotna. V letnem poročilu o delu URSIKS za leto 2022 pa je navedeno, da je bila v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora  in Prevzgojnem domu Radeče v letu 2022 opravljena 76.201 nadura, v celotnem sistemu URSIKS pa je bilo med 143 in 289 ur bolniških odsotnosti. Na spletni strani URSIKS letnega poročila za leto 2023 še ni, a so po neuradnih podatkih številke še višje kot v letu 2022 zaradi obilice nadur, ki jih pravosodni policisti po besedah Verka opravljajo v neenakomerno razporejenem delovnem času. Zaskrbljujoči pa so tudi podatki o številu odpovedanih sodnih obravnav. Lani jih je bilo izvedenih 11.900 in odpovedanih 1416, v prvi polovici letošnjega leta pa skoraj enako.

Pri privedbah na sodišče pravosodnim policistom od konca maja pomaga tudi policija.

Na začetku je bilo to le na območju policijske uprave, v prihodnje pa naj bi policisti pri prevozih pripornikov pomagali po vsej državi. Toda v sindikatu policistov asistenci pri privedbi pripornikov na sodišča ostro nasprotujejo, češ da se tudi sami soočajo s kadrovskim primanjkljajem in preobremenjenostjo zaposlenih. »Ne moremo razumeti, da teh dejstev odgovorni znotraj policije in ministrstva za notranje zadeve niso upoštevali. Ne moremo pa niti razumeti teženj ministrstva za pravosodje, da te naloge prevali na pleča policistov in policije, kljub vedenju, da se s tem posega v temeljne postulate demokratične in pravne države, ki so določeni v Ustavi Republike Slovenije. Policija ne more opravljati nalog, ki so v pristojnosti pravosodja, saj bi tako prišlo do prepleta sodne in izvršilne veje oblasti,« je nedavno v dopisu članom sindikata in širši javnosti zapisal predsednik sindikata Adil Huselja.

»Pravosodni policisti dobesedno izgorevajo, saj se odrekajo normalnemu socialnemu in družinskemu življenju, poleg tega pa se nikoli ustrezno ne spočijejo, zato na delo pogosto prihajajo fizično in psihično nepripravljeni za to nevarno in strokovno zahtevno delo, kar pa terja spočitega in borilno sposobnega ter strokovno usposobljenega pravosodnega policista, ki se je sposoben soočati z nevarnostmi, ki jih prinaša zelo dinamična, psihosocialno zahtevna in tudi zelo nevarna zaporska populacija, saj so v zadnjih dveh letih zapori preobljudeni s tujci, ki prihajajo iz okolij Azije, Indije, Bližnjega vzhoda in Afrike in v večini ne znajo svetovnih jezikov ter ne poznajo evropske kulture, zato jih je skoraj nemogoče razumeti in še manj predvideti varnostne incidente,« je še dodal Verk.

Miha Poredoš

Foto Jasper Kortman/Pexels

Delavska enotnost

Ta prispevek je bil objavljen v štirinajsti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod štirinajste letošnje redne številke (25. 7. 2024) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!