Razlagamo in komentiramo: O pravicah staršev v delovnem razmerju in o tem, kaj se spreminja s 1. aprilom 2023

24. 3. 2023

Starši so ena od kategorij, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. Več vrst pravic pa so deležni tudi iz drugih naslovov.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) na več mestih ureja pravice staršev ugodneje in zagotavlja minimalne standarde njihovih pravic, ki morajo biti zagotovljeni.

1. ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za najširše izmed varstva vseh pravic delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Prepoved je absolutna, delodajalec pogodbe o zaposlitvi ne sme odpovedati ne glede na odpovedni razlog.

Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Pravice, ki urejajo starševski dopust, in sorodne pravice so urejene v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1).

V tem času delodajalec ne sme izvesti nobene aktivnosti v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (vročiti odpovedi, povabiti na zagovor ipd.).

Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

Ne glede na absolutno prepoved pa zakon dopušča izjemo, in sicer delodajalec lahko odpove pogodbo zaposlitvi po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca (stečaj ipd.).

Sodna praksa se je jasno opredelila, da varstvo pred odpovedjo velja tudi v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.

2. V zvezi z razporejanjem delovnega časa lahko delavec v času trajanja delovnega razmerja, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Navedeni 148. člen ZDR-1 sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec upoštevaje potrebe delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Mnogi starši se zaradi delovnikov ob vikendih ali popoldanskih izmen znajdejo v stiski, saj razporeditev posega v čas, ki bi ga sicer preživeli z otrokom, hkrati pa si morajo poiskati varstvo izven obratovalnih časov vrtcev in šol, kar jim pogosto povzroča dodatne stroške.

Razporejanje delovnega časa podrobneje in ugodneje urejajo tudi nekatere kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine v 41. členu določa, da dela na nedelje in praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, ter na dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, delodajalec ne sme naložiti:

• delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Takšno delo se delavcu lahko omogoči na podlagi njegove izrecne pisne pobude, ki jo delavec lahko kadarkoli prekliče;
• delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka;
• enemu od delavcev ‒ staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo in ki živi sam z otrokom ter skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije ureja pravico varovanih kategorij v 12. členu in določa, da si mora delodajalec prizadevati, da delavcem ‒ staršem otrok do dopolnjenega 15. leta ‒ zagotovi lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, predvsem pri izrabi letnega dopusta v času šolskih počitnic, pri odrejanju in opravljanju nadurnega ali nočnega dela ter pri prerazporejanju delovnega časa.

3. Skladno z omenjenim 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.

Enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let, ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo z njegovim pisnim soglasjem.

4. Ena od posebnosti je tudi način izrabe letnega dopusta. ZDR-1 v svojem 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem daje pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Navedeni pravici pa lahko delodajalec delavcu odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces. Pravice v zvezi z izrabo letnega dopusta torej niso absolutne, temveč pogojene, in tudi v tem primeru odvisne od soglasja delodajalca, ki pa mora svojo odločitev opreti na potrebe delovnega procesa.

Poleg že omenjenih pravic ZDR-1 nudi varstvo v zvezi s podatki o nosečnosti, prepovedjo del v času nosečnosti in v času dojenja, starševskim dopustom, pravico do odmora za dojenje, krajšega delovnega časa in pravico do dodatnega dneva dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec kršitve v osmih dneh po vročitvi zahteve ne odpravi, lahko delavec zahteva sodno varstvo v 30 dneh po poteku roka za izpolnitev.

Če bi delodajalec delavcu, ki je varovana kategorija, vročil odpoved iz katerega koli razloga (izjema je dopuščena le s soglasjem inšpektorata v primeru izredne odpovedi in prenehanja delodajalca), mora delavec v 30 dneh od vročitve vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče.

Navedeni roki so prekluzivni, kar pomeni, da z njihovim iztekom pravica delavca, da iztoži svojo pravico, ugasne.

Kristina Gomboc Nikolić, služba pravne pomoči ZSSS

*Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za dejavnost turizma in gostinstva Slovenije sta navedeni le kot primera podrobnejše ureditve pravic staršev s kolektivnimi pogodbami. Pravice staršev so urejene tudi v mnogih drugih kolektivnih pogodbah.

---

Kateri zakoni še urejajo pravice staršev?

Kot že omeni kolegica Kristina Gomboc Nikolić, so pravice staršev urejene tudi v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Običajno delavka in delavec zakon podrobneje spozna, preden oziroma ko se sreča z izkušnjo starševstva, saj ta opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke. Za starševsko varstvo plačuje prispevek zavarovanec (delavka, delavec) in delodajalec.

ZSDP-1 pa ni edini zakon, ki ureja pravice, ki nastopijo ob/po oblikovanju družine. Otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca, subvencija malice itd. so npr. opredeljene v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, opredeljene v ZSDP-1, so: dopust in z njim povezano nadomestilo ‒ materinsko, očetovsko in starševsko, ki se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta in znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmerno delu delne odsotnosti z dela. Izplačilo nadomestila, razen materinskega, za polno delovno odsotnost je navzgor omejeno.

Pogosto slišimo ali rečemo, da je ženska na porodniški, v resnici pa gre za materinski in starševski dopust. Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, razen v primeru rojstva nedonošenčka in traja 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih.

Očetom namenjen očetovski dopust, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Starševski dopust je namenjen materi in očetu, in sicer njuni nadaljnji negi ter varstvu otroka takoj po izteku materinskega dopusta.

Spremembe začnejo veljati 1. aprila 2023

Pri tem je pomembno vedeti naslednje: državni zbor je 24. novembra 2022 sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenaša del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Novela uvaja spremembe na področju starševskega varstva z namenom enakopravnejše delitve skrbstvenega dela med staršema, zagotavlja večjo socialno varnost za starše, ki zapustijo svet dela zaradi skrbi za težko bolnega otroka, invalidnega otroka ali otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali zaradi skrbi za štiri ali več otrok.

Statistika glede skrbi za otroke in nege bolnega družinskega člana sicer kaže, da je skrbstveno delo še vedno v večji domeni žensk. Kljub možnosti, ki jo je imel že sedanji Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), da si starša delita starševski dopust, ga v veliki večini izrabijo ženske. Podatki kažejo, da ga je v letu 2020 izrabilo 17.987 žensk in le 820 moških. Glede porazdelitve skrbi za bolne družinske člane v letu 2021 pa podatki kažejo, da so 82 odstotkov vseh dni dopusta za nego bolnega družinskega člana izrabile ženske, le 18 odstotkov pa moški.

Po noveli zakona je tako izenačena ureditev starševskega dopusta in uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev; doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti. Neprenosljivi del starševskega dopusta pa se bo lahko izrabil tudi v času materinskega dopusta.

Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta, in sicer s 30 na 15 dni (kar predlagatelj zakona utemeljuje s tem, da preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta). Oče ga bo lahko izkoristil do tretjega meseca starosti otroka.

Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka). Krajši delovni čas zaradi starševstva bosta lahko uporabila oba starša hkrati in pri tem skupna izraba ne bo presegla 20 ur tedensko.

V predlogu novele je poenotena tudi starost otroka, do katere imajo starši določena podaljšanja oziroma pravice, in sicer do osmega leta otrokove starosti; prej je bila ta meja do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek (plačilo staršu, ko prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni) bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. Če je otrok v zavodu, kjer ima celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek se bo dvignil na 1,2-kratnik minimalne plače.

Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, in sicer ta ne bo več nominalno določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG), ampak se bo podatke pridobivalo s Statističnega urada za preteklo leto. Zvišala se bo tudi osnova za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z minimalne plače na minimalno osnovo za starše, ki zaradi štirih ali več otrok zapustijo trg dela.

Zakon se bo začel uporabljati 1. aprila 2023.

Spremembe glede trajanja dopusta (v koledarskih dneh):

Vrsta dopusta	Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) (za starše otrok, rojenih do 31. 3. 2023)	Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1F) (za starše otrok, rojenih od 1. 4. 2023)
Materinski dopust	105 dni	105 dni
Očetovski dopust	30 dni	15 dni
Starševski dopust	260 dni	320 dni (60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev)

 

Če se vrnemo na ZSDP-1 in pravice iz zavarovanja, so te poleg dopusta in nadomestila še:

• pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Pravico ima eden od staršev ali druga oseba – rejnik/skrbnik, ki varuje in neguje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma če varuje najmanj dva otroka do 8. leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko. Enoletne neprenosljivosti ne bo več.
• pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok. Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok, mlajših od 18 let, s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
• nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje. Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila pediatra do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno, in sicer v višini sorazmernega dela osnove, kot se izračuna za materinski dopust.

Nova ureditev očetovskega in starševskega dopusta bo veljala za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, druge spremembe pa od 1. aprila 2023 (na primer krajši delovni čas do osmega leta starosti). Vlogo bodo lahko vložili tudi starši otrok, ki krajši delovni čas zaradi skrbi za otroka že koristijo po veljavnem zakonu in bi želeli koristiti po novem, ali pa bi želeli imeti višji znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek (velja od aprila 2023, prvo višje izplačilo pa bo v maju 2023, za katerega ni treba vložiti nove vloge).

ZSDP-1 opredeljuje tudi družinske prejemke:

• starševski dodatek: denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša. Dodatek se izplačuje mesečno, v letu 2023 znaša 465,34 evrov;
• pomoč ob rojstvu otroka: enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme oz. potrebščin za novorojenčka, trenutno znaša 404,96 evrov;
• otroški dodatek: dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, določen v nominalnih mejah. Znesek otroškega dodatka se poveča, kadar otrok živi v enostarševski družini (za 30 odstotkov) in če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo (za 20 odstotkov). ZUPJS dodatno opredeljuje otroški dodatek ter njegovo višino. Pomembni so tudi drugi pravilniki in odredbe;
• dodatek za veliko družino: letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Dodatek za veliko družino s tremi otroki v letu 2023 znaša 468 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 568,71 evrov;
• pomoč pri nakupu vinjete: eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50-odstotnega znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določene za drugi cestninski razred A;
• dodatek za nego otroka: denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Dodatek za nego otroka znaša 118,48 evra, za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi s seznama hudih bolezni, pa 236,97 evra;
• delno plačilo za izgubljeni dohodek: prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.

O pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinskih prejemkih odloča krajevno pristojen center za socialno delo.

Patricija Vidonja, svetovalka za enake možnosti, starševstvo in socialna zavarovanja,

foto Suzi Kim/Unsplash

*Za natančnejše razumevanje področja starševskega varstva in družinskih prejemkov bralcu predlagamo pregled Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), kjer so zajete tudi nekatere podrobnosti, ki jih avtorica v prispevek ni vključila.

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!