Katere pravice žrtvam družinskega nasilja prinaša novela ZDR-1?
24. 11. 2023
Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, se prične svetovna kampanja za človekove pravice žensk, katere del je tudi odprava nasilja nad ženskami. Kampanji, ki se zaključi 10. decembra, se, v obliki ozaveščanja, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), tako kot vsako leto, tudi letos pridružujemo.
V ZSSS vedno znova poudarjamo, da je vsakršno nasilje nesprejemljivo ne glede na to kje se dogaja, bodisi doma, v javnosti ali na delovnem mestu. Prav tako že vrsto let opozarjamo vsakokratno oblast in širšo javnost na medsebojno povezavo med nasiljem v družini in delovnim mestom ter potrebo po večji zaščiti žrtev nasilja v družini v povezavi z delovno zakonodajo. V ZSSS smo zato podprli ukrepe, ki žrtvam družinskega nasilja prinašajo nove pravice v delovnopravni zakonodaji in katerih cilji so podpora žrtvam nasilja v smeri zagotavljanja njihove večje varnosti. Pomembno je, da žrtve ostanejo zaposlene, ohranijo finančno neodvisnost ter imajo podporo na delovnem mestu, kar jim lahko pomaga pri odhodu od nasilnih partnerjev in urejanju novih življenjskih razmer.
Dejstvo je, da lahko nasilje v družini vključuje širok spekter nasilja, od fizičnega, psihološkega, spolnega in ekonomskega ter povzroča težave tudi na delovnem mestu. Izpostavljenost nasilju doma vpliva na to ali je žrtev zmožna učinkovito in produktivno sodelovati na delovnem mestu ter ali je žrtev sploh zmožna priti na delo, saj se nasilje v obliki zalezovanja, nadlegovanja, nadzorovanja ipd. nemalokrat nadaljuje tudi na delovnem mestu. Za nekatere ženske je njihov dom tudi njihovo delovno mesto. Po Covid-19 vse več zaposlenih opravlja delo na daljavo in kraj nasilja v družini je tako dejansko lahko tudi kraj opravljanja dela žrtev. Posledice nasilja v družini se na delovnem mestu odražajo na počutju, zdravju, varnosti in delu delavk in delavcev. Vse to lahko delodajalcu povzroča stroške, ki se kažejo v manjši produktivnosti, manjši motivaciji za delo, slabših odnosih med sodelavci, več bolniških odsotnosti ipd.
Statistika v Sloveniji v zadnjem času, kljub napredku, ki je bil storjen na področju preprečevanja nasilja v družini, kaže na porast nasilja nad ženskami, zlasti intimno partnerskega. Po poročanju nevladnih organizacij narašča tudi število razvez zaradi nasilja v družini, pri tem pa gre v veliki večini (90 odstotkov) za matere z (majhnimi) otroki, ki se umikajo iz nasilnega odnosa. Praksa kaže, da žrtve potrebujejo čas za ureditev življenja, sprva za urejanje varne namestitve npr. v materinski domu, urejanje sodnih postopkov in zadev na CSD-ju, policiji ipd. Dodaten čas potrebujejo tudi za iskanje novega doma in selitev, morebitno prešolanje otrok ipd. Obenem se soočajo z okrevanjem od fizičnih in psihičnih poškodb, iskanjem psihološke pomoči, pogosto se jim drastično zmanjša tudi dohodek ipd.
V nadaljevanju predstavljamo ukrepe, ki jih žrtvam nasilja v družini prinaša novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je začela veljati 16. 11. 2023. Pravice se uvajajo v kontekstu lažjega usklajevanja delovnih obveznosti in urejanja zasebnega življenja, upoštevajoč položaj žrtev nasilja v družini, ki za izhod iz nasilnih razmer potrebujejo delovno razbremenitev in več časa. Izraz delavec je uporabljen za vse spole.
1. Posebno varstvo v delovnem razmerju za žrtve nasilja v družini
Zakon za delavce, ki so žrtve nasilja v družini po novem ureja posebno varstvo v delovnem razmerju.
Delavec, žrtev nasilja v družini je po tem zakonu oseba, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v družini, opredeljenega v zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini (ZPND), je nasilje prijavila na policijo ali center za socialno delo, pri tem pa postopki pred institucijami še niso končani. Kot dokazilo se šteje potrdilo centra za socialno delo o izdelani oceni ogroženosti zaradi nasilja v družini, sodišča in drugih institucij.
V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva je dokazno breme na strani delodajalca.
Delodajalec je delavcem, žrtvam nasilja v družini, dolžan omogočiti lažje usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti, ki izhajajo iz urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini.
2. Možnost krajšega delovnega časa za urejanje zaščite in odprave posledic nasilja
Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko predlaga sklenitev pogodbe za krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in se navezuje na obdobje urejanje zaščite, pravnih in drugih postopkov pri institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delodajalec mora svojo odločitev pisno utemelji najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi na službeni elektronski naslov delavca.
V tem primeru delavcu, žrtvi nasilja pripada plačilo za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa kot da bi delal za polni delovni čas. Prav tako ima delavec pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, če zakon tako določa.
3. Pravica do 5 delovnih dni plačane odsotnosti z dela na koledarsko leto
Delavec, žrtev nasilja v družini, ima pravico do petih delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu za namen urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini.
Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njene povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
Tri delovne dni pred nastopom odsotnosti z dela mora delavec o tem obvestiti delodajalca. Za uveljavljanje te pravice pa mora delodajalcu predložiti potrdilo CSD o izdelani oceni ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazilo o urejanju zadev na institucijah v zvezi z nasiljem v družini (npr. vabilo na sodišče na obravnavo, vabilo CSD ipd.). V ta namen bodo CSD-ji izdajali potrdilo, da je bila izdelana ocena ogroženosti zaradi nasilja v družini.
4. Odreditev nadurnega dela, nočnega dela ali neenakomerno razporejenega dela ali začasno prerazporeditev delovnega časa le ob soglasju žrtve
Delodajalec lahko delavcu, žrtvi nasilja v družini, naloži opravljanje nadurnega dela ali ga razporedi na delo ponoči ali mu neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas zgolj z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.
Pripravila Irena Štamfelj, strokovna sodelavka ZSSS za enake možnosti, starševstvo in socialna zavarovanja
Nalagam ...