Pravica do odklopa – nekatere države so jo že priznale

26. 7. 2022

Razvoj sodobne digitalne tehnologije je v zadnjih desetletjih poskrbel, da fizična prisotnost pri opravljanju različnih vrst dela ni več nujno potrebna. Izbruh novega koronavirusa pa je trend dela na daljavo samo še pospešil. Vse to prinaša s sabo tudi nekatere nevarnosti oziroma negativne plati. Ena od njih je velika obremenjenost, ko delavke in delavci ne smejo ali pa ne morejo prekiniti svojega dela tudi po zaključku uradnega delovnega časa. V tujini se zato že vse bolj uveljavlja pravica do odklopa. Kaj pa pravzaprav pomeni in katere države so jo že zakonsko uredile?

Pred razmahom digitalne in informacijske tehnologije pravica do odklopa (ang. right to disconnect) ni imela takšnega pomena, kot ga ima danes. Pravica do odklopa namreč pomeni, da delavec oziroma delavka izven delovnega časa ne preverja sporočil na pametnih napravah, družbenih omrežjih in elektronske službene pošte ter ne odgovarjata na klice zaposlovalca. Zanimivo je, da je v kolektivni pogodbi časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti pravica do odklopa v Sloveniji določena že od marca 2000. V 13. odstavku omenjene kolektivne pogodbe je določena tudi pravica do dela od doma. V 17. odstavku istega člena pa je natančno opredeljena še pravica do odklopa, saj mora biti v pogodbi o zaposlitvi točno določen čas, v okviru katerega mora biti delavec delodajalcu na razpolago po telefonu ali elektronski pošti, izven tega časa pa se ni dolžan javljati ali odgovarjati delodajalcu. Definicija pravice do odklopa določa prav zakonsko urejeno možnost delavke ali delavca, da zunaj delovnega časa ne opravlja z delom povezanih dejavnosti ali komunikacije z digitalnimi orodji.

Negativni učinki stalnega dela

Koncept pravice do odklopa se je razvil, ker se je vse več delavk in delavcev soočalo s podaljševanjem delovnika in dela niso pravzaprav nikoli zares prekinili. Meja med delom in prostim časom v zadnjih letih v svetu dela namreč postaja vse bolj nejasna. Posledica takšne stalne dosegljivosti so pomanjkanje prostega časa in nato tudi večja utrujenost, kar prinaša posledice za zdravje zaposlenih, in sicer poleg utrujenosti še stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, depresijo, zaskrbljenost, glavobole in tudi težave z vidom ter kostno-mišična obolenja. Ker v vse več delovnih organizacijah vlada kultura dosegljivosti in stalnega odgovarjanja na telefonske klice ter elektronska sporočila, je psiholoških težav delavk in delavcev vse več. Težava je postala še bolj pereča v obdobju pandemije, ko se je delo na daljavo razširilo kot strela z jasnega. Prav zato so številne države začele urejati to področje. V Sloveniji je novoizvoljena vlada Roberta Goloba ureditev pravice do odklopa zapisala v koalicijsko pogodbo. Da bi zaposlenim omogočili ravnovesje med službo in prostim časom, so se zavezali, da se bodo po tujih vzorih zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev v prostem času. Tudi na tem področju namreč zaostajamo za drugimi državami.

Ureditev zgolj prek kolektivnih pogodb neustrezna

Francija je bila prva država, ki je z letom 2017 v zakonodaji uvedla pravico do odklopa, in sicer prav zaradi vse več znanstvenih dokazov o negativnem vplivu na zdravje in vedno večjega števila sodnih sporov, ker zaposleni niso želeli opravljati delovnih nalog zunaj delovnega časa. Sledila ji je Italija, ki je zakon sprejela z željo dovoliti bolj prožne oblike dela, toda obenem preprečiti njihove negativne vplive, povezane z informacijsko tehnologijo. V zakonu ni opredeljena vsa delovna sila, ampak samo t. i. pametno delo (ang. smart working), ki pomeni kombinacijo dela v pisarni in dela na daljavo (delo torej ureja samo za določeno obliko dela). Pri tem mora biti sklenjen dogovor med delodajalcem in delavko oziroma delavcem. Določeno je, da je pametno delo omejeno z maksimalnim tedenskim in dnevnim delovnim časom. Pisni dogovor pa mora vsebovati tudi opredelitev obdobja za počitek ter tehnične in organizacijske ukrepe za zagotavljanje odklopa.
Španija je pravico do odklopa v zakonu o digitalnih pravicah kot tretja v Evropski uniji uredila leta 2018. Zakon vsem delodajalcem nalaga obveznost, da v svojih organizacijah pripravijo in izvajajo politiko pravice do odklopa. Omenjenim trem državam je sledila Belgija, ki je tako kot preostale države menila, da ureditev pravice do odklopa v kolektivnih pogodbah po njihovo ni smiselna, saj ne zajema vse delovne sile. Tudi sami so ugotovili, da zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu ni dovolj osredinjena na psihosocialne dejavnike tveganja, kot je denimo stres, povezan z nenehno dostopnostjo. Zakon velja samo za podjetja, ki zaposlujejo več kot 50 oseb (tam, kjer je manj zaposlenih, odbori za varnost in zdravje pri delu niso potrebni), kar pomeni, da pokrije 47 odstotkov vseh delavk in delavcev. Vendar je delež tistih, ki imajo to področje urejeno, višji, saj je ponekod ta pravica urejena tudi v kolektivnih pogodbah med delodajalcem in sindikatom. Letos je država sprejela nov zakon, ki javnim uslužbencem brez strahu pred povračilnimi sankcijami omogoča pravico, da ne odgovarjajo na službene klice in elektronska sporočila zunaj svojega delovnega časa. Trenutno potekajo tudi razprave, da bi to pravico razširili tudi na zaposlene v zasebnem sektorju. Na Portugalskem so pravico uzakonili decembra lani. Razen v izjemnih okoliščinah delodajalec ne sme stopiti v kontakt z delavko ali delavcem med časom počitka. Kršitev pravice do njihove zasebnosti je z novim zakonom na Portugalskem postal resen prekršek, ki lahko vodi v denarne kazni do 4080 evrov.
Pravica do odklopa je torej po državah urejena različno. Ponekod so se osredotočili predvsem na zaposlene v javnem sektorju, drugod na število zaposlenih ali njihov status. V vseh omenjenih državah pa so bili mnenja, da ureditev na ravni kolektivnih pogodb ni ustrezna, ker kolektivna pogajanja ali niso dovolj razvita ali pa ne bi zajela vseh delodajalcev. Zato bi bila ureditev pravice do odklopa zgolj na ravni kolektivnih pogodb, kot jo nekateri zagovarjajo tudi pri nas, nezadostna.

Kaj o odklopu pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika?

Odklop je v SSKJ2 razložen kot (1.) glagolnik od odklopiti, ki pomeni ‘z odstranitvijo povezovalne naprave ločiti od česa’, in (2.) ‘odmakniti se od vsakdanjih misli, skrbi, dejavnosti z namenom telesne, duševne sprostitve’. Oba pomena kažeta na to, da lahko s prekinitvijo konkretne ali navidezne povezave omogočimo počitek (tako napravi kot določeni osebi).

Za Evropski parlament ključna pravica

Tudi na ravni Evropske unije pravica do odklopa še ni pravno urejena. K temu je januarja 2021 z resolucijo s priporočili Evropski komisiji pozval Evropski parlament. Kot so zapisali, je pravica delavk in delavcev do odklopa ključna za varstvo njihovega telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja in varstva pred psihološkimi tveganji. Pravica do odklopa je za Evropski parlament temeljni in neločljivi del novonastalih delovnih vzorcev v novi digitalni dobi, zato bi jo bilo treba šteti za pomemben instrument socialne politike na ravni povezave. Tako bi zagotovili varstvo pravic vseh delavk in delavcev, pravica do odklopa pa je zlasti pomembna za najranljivejše delavce in delavke, še posebej tiste s skrbstvenimi obveznostmi.
V resoluciji je omenjeno, da sta digitalizacija in ustrezna uporaba digitalnih orodij prinesli številne gospodarske in družbene koristi ter prednosti za delodajalce in delavstvo, kot so večja prožnost in samostojnost, možnosti za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter krajši čas prevoza na delo. Toda obenem sta prinesli tudi slabosti, ki so povzročile številne etične, pravne in zaposlitvene izzive, kot sta intenzivnejše delo in podaljšanje delovnega časa, s čimer so postale zabrisane meje med poklicnim in zasebnim življenjem. Avtorji opozarjajo tudi na negativne posledice kulture »stalnega priklopa« in »neprekinjene povezanosti oziroma razpoložljivosti« na pravice in zdravje delavk in delavcev. Pri tem omenjajo pravične delovne pogoje, vključno s pravičnim plačilom, omejitev delovnega časa, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zmanjšanje koncentracije ter kognitivno in čustveno preobremenjenost, ker lahko dolgotrajni enolični in ponavljajoči se gibi in statična drža povzročijo mišično napetost in mišično-kostna obolenja. Izpostavljajo tudi nujno skrb za telesno in psihično zdravje in varnost pri delu in dobro počutje ter nezanemarljiv vpliv omenjenih negativnih posledic na enakost spolov, in sicer zaradi nesorazmernega učinka na tiste z različnimi skrbstvenimi obveznostmi, ki so večinoma ženske. Prekomerna uporaba tehnoloških naprav lahko, kot opozarja Evropski parlament, še stopnjuje pojave, kot so izolacija, odvisnost od tehnologije, pomanjkanje spanja, čustvena izčrpanost, tesnoba in izgorelost. Po zaskrbljujočih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima več kot 300 milijonov ljudi z vsega sveta težave z depresijo in pogostimi duševnimi motnjami, povezanimi z opravljanjem svojega dela.

Pravica do odklopa urejena samo v petih odstotkih podjetij

Raziskavo o delu na domu in platformnem delu sta za Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), Regijski center za dostojno delo Ljubljana in Regionalno stičišče dostojnega dela Celje opravili dr. Valentina Franca in dr. Polona Domadenik. Zaključki so bili javnosti predstavljeni januarja letos. Z raziskavo sta ugotovili, da vodje posvečajo pozornost ustrezni razporeditvi delovnega časa pri organiziranju dela od doma v 70 odstotkih vzorčnih podjetij. V nekaj manj kot polovici anketiranih podjetij so to tudi neposredno komunicirali na način, da zaposleni vedo, da od njih niso pričakovane aktivnosti po zaključku delovnega časa; v petini podjetij pa temu niso posvečali pozornosti. Pravice do odklopa, ko zaposlenemu ni treba odgovarjati na elektronska sporočila ali se oglašati na telefon izven delovnega časa, niso posebej urejali v večini podjetij oziroma v kar 82 odstotkih anketiranih organizacij. V samo petih odstotkih podjetij so to uredili v splošnem aktu. Tudi to kaže, da mora področje pravice do odklopa z ustrezno zakonodajo urediti država.

Med pandemijo je delo na daljavo postalo razširjeno

V resoluciji navajajo tudi podatke o razširjenosti dela na daljavo v času pandemije. Po podatkih Eurofounda se je v primerjavi s petimi odstotki delavk in delavcev, ki so pred pojavom covida-19 delali od doma, ta delež med pandemijo povečal na več kot tretjino zaposlenih v EU. Tako se je znatno povečala uporaba tudi digitalnih orodij za namene opravljanja dela. V omenjeni raziskavi je kar 27 odstotkov vprašanih, ki so delali od doma, poročalo, da so, da bi zadostili delovnim zahtevam, delali v svojem prostem času. Osebe, ki redno delajo od doma, dvakrat pogosteje delajo več, kot je največ zahtevano, in tudi počivajo manj. V primerjavi z delavkami in delavci, ki delajo v prostorih delodajalca, skoraj 30 odstotkov tistih, ki delajo na daljavo, poroča, da vsak dan ali večkrat tedensko delajo v svojem prostem času, medtem ko je prvih manj kot pet odstotkov. Obenem imajo delavci in delavke, ki delo opravljajo na daljavo, tudi pogosteje nereden delovni čas. Evropski parlament v resoluciji poudarja tudi, da se v EU povečuje število delavk in delavcev od doma, ki poročajo o dolgem delovnem času, in tistih, ki svojega prostega časa ne morejo izkoristiti. Poleg tega ugotavljajo, da je za redne delavke in delavce na daljavo bolj verjetno, da bodo poročali o stresu, povezanem z delom, ter da trpijo zaradi motenj spanja, glavobolov, stresa in izpostavljenosti svetlobi digitalnih zaslonov.

 

Na potezi Evropska komisija

Kot še ugotavljajo v resoluciji, je zelo pomembno učinkovito evidentiranje delovnega časa, ki lahko prispeva k spoštovanju pogodbenega delovnega časa, da ne prihaja do presežka nad dogovorjenimi delovnimi urami in kršitve pravnih omejitev. Opozarjajo, da glede tega obstajajo pravila samo v nekaterih državah članicah. Izpostavljajo tudi, da je treba pri uveljavljanju pravice do odklopa spoštovati nacionalne prakse  in da bi bilo pri tem treba upoštevati delo, ki so ga v zvezi s tem že opravili. Državam članicam je po mnenju Evropskega parlamenta treba omogočiti učinkovito uveljavljanje pravice do odklopa tudi s kolektivnimi pogodbami in obenem za vse delavke ter delavce.
Evropski parlament zato poziva Evropsko komisijo in države članice k spodbujanju socialnega dialoga in izmenjevanju dobrih praks ter k usklajenemu skupnemu pristopu glede obstoječih delovnih pogojev, da to ne bi škodovalo pravicam in mobilnosti znotraj EU. Evropsko komisijo so še pozvali k oceni tveganj, če pravica do odklopa ne bo zaščitena, in ji naročili, naj zagotovi spoštovanje pravice delavk in delavcev do odklopa tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju, in sicer ne glede na njihov zaposlitveni položaj. Na Evropski komisiji je sedaj, da pripravi ustrezno zakonsko podlago, ki bo delavkam in delavcem na področju pravice do odklopa prinesla učinkovito varstvo po vsej evropski povezavi.

Matej Klarič

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej objavljeno v tematski številki Delo na daljavo in pravica do odklopa (junij 2022) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

---

Ne prezrite tudi:

Različni odtenki dela na domu – Intervju s Sonjo Robnik, strokovnjakinjo z ministrstva za delo

Delajmo varno, kjerkoli že – Nasveti za varno in zdravo delo od doma

Delo od doma kot sindikalno vprašanje: Razmislek o tem, kako si lahko vzamemo čas nazaj