Potrebe po novi pokojninski reformi ni

2. 3. 2014

Na novinarski konferenci sredo, 26. 2. 2014, so predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sporočili, da nove pokojninske reforme do leta 2020 ne potrebujemo, spremeniti pa je nujno gospodarsko politiko in odpreti novih 60.000 delovnih mest, kakor napoveduje tudi koalicijska pogodba.

 

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je prepričan, da ni nobenega tehtnega razloga za novo pokojninsko reformo. Tistim politikom, ki o njej nenehno govorijo, za njimi pa to ponavljajo še tuji politiki, je očital, da ne vedo, kaj se v pokojninskem zavarovanju dogaja. Opozoril je, da je ZPIZ-2 zelo zaostril pogoje za upokojevanje, še posebej ostrejši so za ženske. Semolič je še opozoril na naraščanje revščine. Po njegovih besedah je najtežji problem v tem, da 130.000 ljudi nima dela in zato ne plačujejo prispevkov v pokojninsko blagajno. Predsednik ZSSS je opozoril tudi na obveznost oblikovanja demografskega sklada, ki ga je po zakonu treba ustanoviti do konca letošnjega leta. Izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm je uvodoma dejala, da je tudi generalni direktor Zpiza Marijan Papež na seji sveta tega zavoda ugotovil, da upokojitvenih pogojev ni treba zaostrovati. Spomnila je tudi na to, da so se možnosti upokojevanja zaostrile in da so potrebne spremembe glede odmere pokojnin s črtanjem dodane dobe in nadaljevala: »Ker so pri tem prizadeti zlasti moški, si bo ZSSS še naprej prizadevala, da bi se odmera pokojnin po letu 2022 izenačila, da bi tudi moški dobili vsaj 60 odstotkov. Tudi Papež je priznal, da je glavni vzrok hitrega padanja pokojnin zamrznitev usklajevanja in drugi intervencijski ukrepi. Treba je vedeti, da v Sloveniji od pokojnin živi 29 odstotkov prebivalstva, pokojnine pa so nedostojno nizke. Na vzdržnost pokojninskega sistema zelo vpliva tudi padanje BDP, ki se je začelo že leta 2008. Zaradi tega se delež pokojnin v njem veča, pokojnine pa zmanjšujejo. Upati je, da bo ta trend konec letošnjega leta prekinjen.«

 

Sekretar ZSSS Milan Utroša je najprej opozoril na napako pri naslovu poročila o seji sveta Zpiza, da je število upokojencev lani daleč najbolj naraslo. Največ ljudi, kar 25.000, se je upokojilo leta 2012, lani pa le 15.000. In 81 odstotkov vseh, ki so se upokojili lani, je to pravico uveljavilo na podlagi ZPIZ-1. Po Utroši se je število upokojencev povečalo tudi zaradi Zujfa, ki je uzakonil prisilno upokojevanje javnih uslužbencev. Opozoril je tudi na koalicijsko pogodbo, v kateri je zapisana nujnost reforme gospodarstva, ki bi omogočila odprtje 60.000 novih delovnih mest. Če bo do tega res prišlo, pri vzdržnosti pokojninske blagajne ne bo nobenih problemov, je poudaril. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad zmanjšanjem prispevka delodajalcev v pokojninsko blagajno, saj je lani proračun prvič prispeval več kot delodajalci. To izhaja iz zmanjšanja prispevkov delodajalcev, le naši namreč plačujejo skoraj pol manj kot v drugih članicah EU.

 

Utroša je omenil tudi podatek o 309 milijonih neplačanih prispevkih v pokojninsko blagajno, ki državnih organov skoraj ne skrbijo, zato jih bo svet Zpiza na naslednji seji obravnaval skupaj s poročilom inšpekcije dela. Sekretar Sindikata upokojencev Slovenije Miloš Mikolič je opozoril na izjavo ministra Uroša Čuferja o nujnosti rezov v pokojnine. Dejal je, da to lahko pomeni, da kliče upokojence na ulice ali izražanja državljanske nepokorščine. Na novinarsko vprašanje, kdo zahteva novo pokojninsko reformo, je izvršna sekretarka odgovorila, da ta sporočila prihajajo od skoraj vseh mednarodnih in evropskih institucij, denimo OECD, IMF, Evropske komisije. Spomnila je tudi na to, da so to zahtevo delodajalci vključili med svoja izhodišča za nov socialni sporazum.

 

 

Poklicnega zavarovanja ne smemo ukiniti

Na novinarsko vprašanje, ali je v igri tudi možnost ukinitve poklicnega zavarovanja, ki naj več ne bi bilo potrebno, je Böhmova odgovorila, da to ne bi bilo  dobro, saj ga imajo prav vse članice EU. Še vedno so delovna mesta, na katerih po določeni starosti delavec ne more več opravljati svojega dela. Verjetno pa bo prišlo do ugotovitve, da za zaposlene na nekaterih delovnih mestih poklicno zavarovanje ni več potrebno, na seznam pa bodo uvrščena nova delovna mesta. Ta seznam je bil nazadnje noveliran leta 1989, od takrat zanj velja moratorij. Je pa pri ministrstvu za delo ustanovljena delovna skupina, ki pripravlja prenovo poklicnega zavarovanja. Delajo prav počasi, ker je ministrstvo odpovedalo že več sklicanih sestankov. Letos so v delovni skupini uskladili dva pokojninska načrta, kar je prvi generaciji poklicnih zavarovancev omogočilo upokojitev. V delovni skupini se po besedah Böhmove zdaj ukvarjajo s spremembami ZPIZ-2, vendar le v zvezi s poklicnimi pokojninami. Iščejo kompromis z vladnim predlogom, ki sindikalistov ne zadovoljuje. Obravnavali so tudi idejo o solidarnostnem skladu pokojninskega zavarovanja, kjer pa je treba najti prave vire. Ker je to zavarovanje naložbeno, denar z računa enega zavarovanca ni dovoljeno prenašati na račun druge osebe. Nekateri vidijo problem v tem, da je denar na pokojninskem računu po ZPIZ-1 mogoče dvigniti v enem znesku, s čimer se oseba odpove pravicam iz poklicnega zavarovanja. To je bilo zaradi tega, da sta bili  po tej ureditvi dve pravici, prva poklicna pokojnina do starostne upokojitve in druga delna pokojnina od starostne upokojitve do smrti. ZPIZ-2 pa pravice do delne upokojitve več ne pozna.

 

 

Invalidsko zavarovanje je potrebno prenoviti

Po besedah Böhmove je pri sprejemanju ZPIZ-2 za invalidske pokojnine zmanjkalo časa. Zdaj je pravice delovnih invalidov nujno popraviti, zvišati je treba tudi višino nadomestil. Poiskati bo treba tudi rešitve za poklicno rehabilitacijo invalidov, lani je bilo v izobraževanje za novo delovno zmožnost vključenih le 1220 invalidov. V delo invalidskih komisij bi morali vključiti tudi zaposlitvene strokovnjake, ki bi znali delodajalcu in invalidu svetovati, kako za njegovo preostalo delovno zmožnost zanj ustvari primerno delovno mesto, še meni Böhmova. Delovni invalidi so na zavodu za zaposlovanje uvrščeni v aktivno in pasivno evidenco, v obeh jih je okoli 16.000. Z njimi se ne ukvarja nihče, štejejo jih za nezaposljive.

 

 

Manj zavarovancev, več upokojencev

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je prejšnji torek obravnaval in potrdil letno poročilo za leto 2013. Iz njega povzemamo nekaj posebej zanimivih podatkov. Število zavarovancev se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 2,9 odstotka – v istem obdobju se je število upokojencev povečala za enak odstotek. Če je še leta 2012 za enega upokojenca prispevek plačevalo 1,46 zavarovanca, ga zdaj plačuje le še 1,38 zavarovanca. Upokojencev ob koncu lanskega leta je bilo 602.300, starostnih je bilo 4,1 odstotka več kot leto dni poprej.  Povečanje števila upokojencev je neposredna posledica sprejetja ZPIZ-2 in upokojevanja »baby boom« generacije. Zmanjšanje števila zavarovancev je tudi posledica ZUJF-a, ki je marsikoga prisilno upokojil. Neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so 31. decembra znašali 309.450.816 evrov. To problematiko bo svet Zpiza obravnaval 20. marca. Zaposleni so v pokojninsko blagajno prispevali 1799 milijonov evrov (36,3 odstotka prihodkov blagajne), delodajalci so vplačali 1170 milijonov (23,6 odstotka prihodkov), transferjev iz proračuna in Kada je bilo 1636 milijonov (33,3 odstotka prihodkov). Povprečna pokojnina je lani znašala 566 evrov, starostna pokojnina pa 615 evrov, realno so bile pokojnine nižje za 1,9 odstotka. Najnižja pokojninska osnova je lani znašala 758,42 evra. Povprečno bruto izplačana plača je lani znašala 1523,39 evra, neto plača pa 997,01 evra. Cene življenjskih potrebščin so se v istem obdobju povečale za 1,8 odstotka. Povprečne pokojnine se zmanjšujejo vse od leta 2010, takrat so bile manjše za 0,7 odstotka, leta 2011 so se zmanjšale za 1,4 odstotka, leta 2012 so padle za 3,5 odstotka (tu ni vštet varstveni dodatek, ki je bil iz Zpiza prenesen med socialne transfere), lani pa so pokojnine padle še za 1,9 odstotka.

 

 

Pokojninska doba je velika šiba

V predstavitvi letnega poročila na seji sveta Zpiza ta torek je generalni direktor Zpiza Marijan Papež med drugim dejal: »Dotok vlog za starostno upokojitev se je v letu 2013 bistveno zmanjšal. Več kot 80 odstotkov novih upokojencev se je lani upokojilo še po ZPIZ-1. To pomeni, da je ZPIZ-2 nekaj prinesel – ne držijo torej ocene, da so njegove spremembe le kozmetične. Ne pozabimo, da je bila pokojninska doba velika šiba tako glede pridobitve pravice do upokojitve kot do višine pokojnine. Marsikdo, ki je imel že izračunane pogoje za upokojitev v letošnjem ali prihodnjem letu, pa je to odložil za eno ali več let, je lahko srečen. Ne pozabimo, da bo leta 2016 za moške, leta 2020 pa za ženske ukinjena možnost upokojitve z 20 leti pokojninske dobe. Ni več tudi dodane dobe, zaradi česar se bodo številni upokojili šele čez štiri leta. Po naši oceni ni potrebna nobena hitrost pri spremembah na strani pokojninske blagajne. Seveda pa so radikalne spremembe potrebne pri gospodarski rasti, plačevanju prispevkov, odpiranju novih delovnih mest, finančni disciplini. Nekatere države že imajo upokojevanje pri 67 letih, vendar šele z letom 2025, takrat bomo to verjetno imeli tudi mi. Reforma invalidskega zavarovanja, ki jo dolgo odlašamo, pa je potrebna, generalne spremembe pokojninske ureditve pa niso potrebne. Ne smemo pozabiti, da nobena reforma ne daje velikih sadov takoj in da zaradi nje gre v pokoj več ljudi kot sicer.«