Sindikat delavcev prometa in zvez se pridružuje stavki na Pošti Slovenije
7. 11. 2024Sindikat SDPZ Pošte Slovenije se bo pridružil stavki, ki jo je ta teden napovedal drug sindikat na Pošti, pri tem pa so izpostavili več svojih stavkovnih zahtev.
Pošta Slovenije je februarja 2024 sindikatu predstavila predlog Strategije razvoja Pošte Slovenije in Skupine Pošte Slovenije za obdobje 2024-2026. »Sindikat je izrazil nasprotovanje predlagani strategiji zaradi negotovosti glede socialnega in delovnopravnega položaja zaposlenih. To smo izrazili tudi na dveh protestnih shodih, kjer smo povedali predvsem, da se bojimo, kaj bo z zaposlenimi, če bo prišlo do drobljenja podjetja na več pravnih oseb, na ločevanje na pisemske in paketne storitve. Naš cilj je, da se delodajalec zaveže, da bo, tudi če do drobljenja pride, ohranil raven pravic zaposlenih in poskrbel, da bo za vsa podjetja v skupini veljala enotna kolektivna pogodba. Ni namreč prav, da bi sodelavci, ki opravljajo delo poštarja, prejemali različne plače, če delajo na pisemskem ali pa na paketnem delu. To smo izpostavili tudi na sestanku na s Slovenskim državnim holdingom,« so zapisali. In nadaljevali: »Včeraj smo od delodajalca dobili informacijo, da se bo s postopkom strategije nadaljevalo, ni pa še gotovo na kakšen način. Naša zahteva, ki jo bomo zagovarjali tudi v stavkovnih pogajanjih, je da se delodajalec zaveže, da bo ohranil enotno družbo, raven pravic zaposlenih in sklenil enotno kolektivno pogodbo za vse zaposlene v sistemu pošte. Vztrajamo tudi, da nas delodajalec obvešča o morebitnih centralizacijah dostave in zmanjševanju števila pošt in preoblikovanju pošt v pogodbene pošte. Gre namreč za to, da imamo široko mrežo poslovalnic, kar je tudi v javno korist, da imajo državljani dostop do poštnih storitev v majhnih krajih, kar je treba ohraniti, seveda pa to pomeni, da je nujno, da k ohranjanju te dragocene mreže pristopi s sofinanciranjem tudi država ali lokalna skupnost. Naša nadaljnja in glavna zahteva pa je zaposlovanje. Zavedamo se krize na trgu dela, kljub temu pa menimo, da bi delodajalec moral storiti več, da zaposli dovolj sodelavcev, saj se soočamo z izredno rastjo paketov, najhujše pa sedaj v zimskih mesecih šele prihaja. S trenutnim številom zaposlenih, ki je pod kadrovskim načrtom, ne moremo kakovostno opraviti svojih nalog, zaradi česar trpijo zaposleni, pa tudi stranke.«
Sindikalna zahteva, ki obenem predstavlja tudi glavno stavkovno zahtevo, je zaposlitev po kadrovskem načrtu, ter zaposlitev toliko ljudi, da bo izpolnjena zahteva iz kolektivne pogodbe po najmanj 10 odstotkih stalno zaposlenih rezervnih delavk in delavcev. Imamo namreč težavo s koriščenjem dopustov, imamo visoko stopnjo bolniških odsotnosti, sodelovanje študentov, upokojencev in agencijskih delavcev, kar vse kaže na to, da je zaposlenih premalo, namreč opozarjajo na sindikatu.
Nujno pridobivanje novih kadrov
»Delodajalec je zadržan pri pridobivanju novih kadrov tudi zato, ker to stane, pošta pa se že sedaj otepa slabih poslovnih rezultatov in smo zopet pri zahtevi, ki jo imamo že vrsto let, da mora država s sofinanciranjem zagotoviti stabilnost pošte, ki izvaja javno službo. Država zahteva, da se izvaja javna služba, hkrati pa pričakuje, da bomo na pošti z izvajanjem tržnih storitev ta strošek pokrili sami. To nujno pomeni večen pritisk na naše plače. Pošta ne bo mirno in normalno poslovala, dokler ne bo država posegla vmes in zagotovila financiranje. Vse do tedaj bomo vsako leto sočeni s socialnimi pritiski, z grožnjami in z izvedbami stavk. To se mora enkrat nehati, da bomo vsi lahko v miru delali to, kar znamo. Bliža se tudi konec leta, od nas se bo pričakovalo, da dostavimo ogromno število paketov s premalo zaposlenimi, tudi zato je ena izmed naših zahtev tudi plačilo poslovne uspešnosti v decembru. Včeraj smo s poslovodstvom opravili maratonski sestanek, kjer smo se dogovorili že veliko stvari. Poslovodstvo nam je obljubilo reševanje nekaterih odprtih težav. Med drugim so bile nerešena napredovanja s kariernimi stopnicami, dodatki za zaposlene, ki nadomeščajo na drugih poštah, več ukvarjanja z zaposlenimi in njihovimi potrebami, in tako naprej. Gremo v pravo smer, vseeno pa napovedujemo stavko, ker menimo, da je to edini način, da se intenzivno pogovorimo tudi o zaposlovanju, organizaciji dela, predvsem pa želimo, da nas sliši tudi država in kot 100-odstotna lastnica pomaga, da bo pošta obstala in se pričela tudi razvijati v sodobno pošto, ki bo lahko mirno delala in postala boljša storitev,« pojasnjujejo še v SDPZ.
Še enkrat pa poudarjajo, da brez sodelovanja države ne bo šlo. Na spremembo Zakona o poštnih storitvah čakamo že dolga leta, razen obljub pa v rokah nimamo nič, pravijo. »Država bo morala sofinancirati javni servis, če ga želi za državljane imeti v takem obsegu. Vse do tedaj bo Pošta na žalost v medijih zaradi čedalje večjega obsega dela, premajhnega števila zaposlenih in zaradi pritiska na naše plače.«