Na ZSSS pozivamo vse, ki potrebujete pomoč ali želite pomagati, da to počnete preko dogovorjenih, usklajenih in preverjenih kanalov. Tako bomo skupaj poskrbeli, da bo prava pomoč prišla do pravih ljudi kar se da hitro.

Ne spreglejte

Ste bili prizadeti v poplavah? Katere oblike pomoči gospodinjstvom so vam na voljo ter kako do njih? In kako je z delovnimi sobotami in solidarnostnim prispevkom?

Kaj prinaša interventni zakon?

V četrtek, 31. avgusta 2023, je državni zbor zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). Veljati je pričel 2. septembra. Gre za t. i. »omnibus« zakon, saj posega v skupno 40 zakonov na različnih področjih. Večina sprejetih ukrepov velja do konca leta, temu zakonu pa bi naj sledil zakon o obnovi. Zakon bi sicer lahko razdelili na štiri sklope ukrepov, in sicer na:

• ukrepe za pomoč gospodinjstvom,
• ukrepe za pomoč gospodarstvu,
• ukrepe za pomoč občinam ter
• sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.

Delovna razmerja 

Na področju delovnih razmerij se dopolnjuje že veljavni ukrep prepovedi odpuščanja delavcev, ki so na čakanju, s tem da se to obdobje podaljšuje.. Na novo je določena pomoč delodajalcem v okviru subvencioniranja plač delavcev, ki pri njem odpravljajo posledice ujme. Pri tem je za delavce pomembno predvsem upoštevanje določb o pisni odreditvi, njeni vsebini ter določb ZDR-1 o opravljanju drugega dela.

Prepoved odpuščanja delavcev na čakanju na delo doma

• Prepoved odpuščanja za delavce, ki so na čakanju zaradi posledic ujme in za katere delodajalec prejema povračilo nadomestila plač s strani RS se podaljšuje. Delodajalec delavca ne sme odpustiti v času prejemanja nadomestila in tudi za obdobje po prejemanju nadomestila, ki je enako času prejemanja nadomestila.

Nadomestila plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu

• Kot odpravljanje posledic ujme se šteje odreditev obveznosti opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin v skladu z ZDR-1
• Delodajalec mora delavcu vročiti pisno odredbo, ki mora vsebovati kratek opis drugega dela, ki se delavcu odreja ter razloge za odreditev.
• Delodajalec je upravičen do povračila plač delavcem, ki odpravljajo posledice ujme pri svojem delodajalcu, dokler trajajo okoliščine, ki upravičujejo odreditev obveznosti opravljanja drugega dela v skladu z ZDR-1, vendar največ do 3. 9. 2023
• Do nadomestila niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna, delodajalci v finančni ali zavarovalniški dejavnosti ter tuja diplomatska predstavništva.
• Ukrep traja najdlje do 3. 9. 2023

Solidarnostna delovna sobota:

• Delodajalec lahko po posvetovanju s sindikatom oz. svetom delavcev ali z zaupnikom oz. z zaposlenimi delavci, določi delovno soboto v letu 2023 in 2024.
• Delavec opravlja delo na podlagi predhodnega pisnega soglasja.
• Delodajalec v tem primeru ni dolžan upoštevati določb ZDR-1 o delu preko polnega oz. dogovorjenega delovnega časa, upoštevati pa mora določbe o delovnem času, odmorih in počitkih.
• Prispevek delavca v solidarnostni sklad je enak njegovi neto plači za delovno soboto. Prispevek delodajalca je enak prispevku delavca.

Solidarnostni prispevek:

• Solidarnostni prispevek za leti 2023 in 2024 znaša 0,3%. Obračuna se od vsote bruto dohodkov fizične osebe, ki se vštevajo v letno osnovo skladno z ZDoh-2.
• Prispevka ne plačajo fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun prispevka ne presega 35% povprečne plače v RS v letu 2023 oz. 2024.
• Prispevek delavca se zmanjša za obračunan prispevek zaradi delovne sobote.

Začasna premestitev zaposlenih pri koncesijskih izvajalcih socialnovarstvenih storitev:

• Izvajalec storitve institucionalnega varstva ali pomoči na domu na podlagi koncesije lahko zaposlenega brez njegovega soglasja začasno premesti k drugemu izvajalcu na enako ali drugo delovno mesto, zaradi odprave posledic ujme.
• Veljajo določbe o dodatku za začasno premestitev, in ostale določbe glede premestitev javnih uslužbencev

Solidarnostna pomoč

Uvaja se možnost izplačila solidarnostne pomoči v več delih. Država uvaja solidarnostno pomoč za zaposlene v osebni asistenci, samozaposlene v kulturi in samostojne novinarje.

Solidarnostna pomoč:

• Solidarnostna pomoč se lahko izplača tudi v več delih, če jo izplača delodajalec v letu 2023 zaradi hujše škode, nastale zaradi posledic poplav v avgustu, do višine 10.000 evrov

Solidarnostna pomoč v dejavnosti osebne asistence, samozaposlene v kulturi, samostojne novinarje:

• Zaposleni pri izvajalcu osebne asistence na dejavnosti osebne asistence, samozaposleni v kulturi in samostojni novinarji ki jih je prizadela ujma, so upravičeni do solidarnostne pomoči v višini 668,21 evra.
• Zaposleni v OA mora zahtevo vložiti pri delodajalcu do 30. 9. 2023, z dokazili o nastali škodi.

• Samozaposleni v kulturi in samostojni novinarji vlogo vložijo do 30. 9. 2023 pri ministrstvu za kulturo.

Solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec

Pravico do izplačila in višino solidarnostnih pomoči v primeru naravne oziroma elementarne nesreče, ki jo izplača delodajalec, urejajo kolektivne pogodbe dejavnosti, podjetniške kolektivne pogodbe ali interni akti pri delodajalcu. Pri tem je treba poudariti, da kolektivne pogodbe določajo minimalne zneske, ki so na ravni posamičnega delodajalca s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca lahko določeni tudi v višjih zneskih.

Za hujšo škodo nastalo delavcem zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023 lahko delodajalec izplača solidarnostno pomoč v višjih zneskih kot jih določajo kolektivne pogodbe ali interni akti podjetja. Način, kako bo delodajalec določil višjo višino solidarnostne pomoči, kot je ta določena s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma akti delodajalca, je prepuščen njemu, bo pa to po vsej verjetnosti sprejeto v pisni obliki (bodisi v obliki sklepa bodisi v obliki pisnega naloga računovodstvu).

Z namenom zagotovitve čim večje pomoči prizadetim v poplavah se je z Interventnima zakonoma (52. člen ZOPNN – F in 61. člen ZIUOPZP) določil višji neobdavčen znesek solidarnostne pomoči, in sicer v višini 10.000 evrov, ki je lahko izplačana v več delih. Solidarnostna pomoč je posameznemu delavcu lahko izplačana v denarju ali v naravi oziroma v nedenarni obliki. Skupna vrednost prejetih pomoči se šteje za neobdavčen prejemek do višine 10.000 evrov. Razlika nad tem zneskom pa je obdavčena in se všteva v letno davčno osnovo za plačilo dohodnine.

Če je delavcu nastala hujša škoda zaradi poplav v avgustu 2023 mu tako lahko delodajalec izplača solidarnostno pomoč v več delih, ki je do višine 10.000 evrov neobdavčena. Postopki in način uveljavljanja tovrstne solidarnostne pomoči je odvisen od ureditve pri posamičnem delodajalcu, zato je najbolje, da se delavci o tem pozanimajo bodisi pri svojem sindikalnem zaupniku bodisi pri pristojni službi delodajalca (na primer kadrovska služba, računovodstvo).

Za ugodnejšo davčno obravnavo izplačil solidarnostne pomoči morajo biti izpolnjeni  naslednji pogoji:

• delavec je utrpel hujšo škodo zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023;
• delavcu je nastala takšna (hujša) škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje;
• delodajalec mora za vsak posamičen primer izplačila solidarnostne pomoči finančni upravi predložiti ustrezna dokazila, ki izkazujejo nastalo škodo delavca (fotografije, zapisnik o prijavi škode zavarovalnici, cenitev, računi popravil ipd..)

Ugodnejša davčna obravnava solidarnostih pomoči delavcem, ki so utrpeli škodo v poplavah avgusta 2023, velja za izplačila do konca letošnjega leta.

V skupni neobdavčen znesek solidarnostne pomoči se vštevajo tudi že izplačane solidarnostne pomoči (ki jih je izplačal delodajalec) za ta namen, ki so bile izplačane pred sprejetima interventnima zakonoma.

Javni sektor

Zakon vsebuje nekaj posebnih določb za javne uslužbence, po vzoru interventne zakonodaje pri obvladovanju epidemije COVID-19, ki se nanašajo na premestitve in delovni čas oziroma nujni zaključek začetih del.

Začasna premestitev javnih uslužbencev:

• Javnega uslužbenca je dopustno zaradi odprave posledic ujme brez njegovega soglasja začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu v javnem sektorju.
• Začasna premestitev je dopustna na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot za opravljanje dela, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
• Premestitev ni dopustna, če gre za starejšega delavca, javno uslužbenko, ki je noseča ali doji otroka, če je delavec na bolniški ali odsoten zaradi nege, če je na materinskem, očetovskem ali starševskem dopustu, če je začasno odsoten zaradi varstva otrok, če delavec v skladu z zakonom o starševskem varstvu dela s krajšim delovnim časom, če ima delavec zaščito zaradi nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom ali če je delavec invalid.
• Novi kraj opravljanja dela ne sme biti oddaljen več kot 70km v eno smer od kraja bivališča delavca. Ta omejitev ne velja za delavca, zaposlenega v socialnovarstvenih storitvah ali storitvah pomoči na domu v skladu s predpisi s področja socialnega varstva.
• Premestitev lahko traja najdlje do 31.12. 2023.
• Javni uslužbenec je lahko premeščen s pisnim sklepom.
• Delavec ima pravico do plače, ki je zanj ugodnejša.
• Javni uslužbenec, ki je premeščen k drugemu delodajalcu za več kot 20 delovnih dni, pripada dodatek v višini 20%, od 21. delovnega dne dalje. Dodatek se ne všteva v osnovo za nadomestila plače.

Izjeme od določb odmorov in počitkov ter nadur za javne uslužbence:

• Za namen odprave posledic ujme lahko nadrejeni javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa brez prekinitve dela, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo. Pri tem se ne upoštevajo določbe o omejitvi dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter omejitve nadurnega dela.
• Odreditev lahko traja le najkrajši možno čas, s tem da je potrebno javnemu uslužbencu po prenehanju razlogov zanjo zagotoviti sorazmerno daljši počitek.
• Tako odrejeno delo lahko traja največ 20 ur na teden oz. 80 ur na mesec, izjemoma lahko traja dlje, če javni uslužbenec poda soglasje. Skupno število ur preko delovnega časa v skladu s tem ukrepom ne sme trajati več kot 480 ur na leto.
• Ukrep se uporablja od 4. 8. 2023 do 31.12. 2023

Socialne zadeve

Na področju socialnega varstva zakon prinaša vrsto pomoči osebam, ki jih je prizadela ujma. Nanašajo se na namestitve, denarne pomoči in pomoči pri stroških šolajočih otrok.

Izjemna dodelitev neprofitnih stanovanj v najem:

• Do izjemne dodelitve so upravičene osebe, če so bile njihove stanovanjske enote, v katerih so dejansko prebivale, v ujmi trajno ali huje poškodovane, če bi bil za obnovo stanovanjske enote ali ponovno vselitev potreben daljši čas in če prosilec ali oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, nima v lasti ali solasti druge nepremičnine, v kateri bi lahko prebivala.
• Najem je mogoč največ za tri leta, preko stanovanjskega sklada RS.
• Postopek za dodelitev se mora začeti v devetih mesecih po uveljavitvi zakona.

Krizne namestitve:

• Osebe, starejše od 65 let in odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati same in jim zaradi posledic ujme ni mogoče zagotoviti oskrbe, pripada pravica do krizne namestitve v institucionalnem varstvu.
• Podlaga za pridobitev namestitve je mnenje CSD, namestitev traja 21 dni in se lahko podaljša za nadaljnjih 21 dni.

Pravice iz javnih sredstev:

• Upravičencem do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice in subvencije kosila, se upošteva tudi sprememba premoženja med letom, ki je posledica nižje vrednosti nepremičnine zaradi posledice ujme. Vloga za sporočanje sprememb mora biti vložena do 31.12.2023.
• Vlagateljem za subvencijo tržne najemnine, se kot premoženje ne upošteva premoženje, ki je bilo poškodovano v poplavah ali plazovih, če je na nepremičnini, v kateri so prebivali, zaradi ujme nastala škoda, ki onemogoča prebivanje v njej.

Socialno varstveni prejemki:

• Višina izredne denarne socialne pomoči, izplačane za namen kritja izrednih stroškov zaradi ujme, mesečno in v letih 2023 in 2024 skupaj ne sme presegati sedmih minimalnih dohodkov samske osebe ali družine in ne sme presegati višine povzročene škode.
• Izredna denarna pomoč se lahko dodeli tistim, ki so zaradi posledic ujme najeli stanovanje, za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem. Ta denarna pomoč ne sme presegati višine dveh minimalnih dohodkov samske osebe ali družine. Vloga za uveljavljanje te pomoči mora biti. Vložena do 31.12.2023.

Oprostitev plačila vrtca

• Vsi starši, ki bodo prejeli odločbo o izredni denarni socialni pomoči, bodo oproščeni plačila za vrtec, ne glede na že morebitno veljavno odločbo o znižanem plačilu za vrtec.
• Ukrep velja od 4. 8. 2023 do 31.12. 2023

Brezplačna malica in kosilo

• Vsi učenci in dijaki v šolskem letu 2023/2024 imajo na podlagi odločbe o izredni socialni pomoči zaradi poplav, pravico do brezplačne malice in kosila do konca leta 2023.

Oprostitev plačila za vrtec:

• Starši so za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca zaradi posledic ujme, oproščeni plačila za vrtec.

Oprostitev oskrbnin v dijaških domovih:

• Na podlagi odločbe o izredni denarni pomoči zaradi posledic ujme so dijaki in študenti višjih strokovnih šol, ki bivajo v dijaških domovih, oproščeni plačila oskrbnine za obdobje do 31.12.2023.

Podaljšanje statusa študenta:

• V študijskem letu 2022/2023 imajo pravico do podaljšanja statusa tudi študenti, ki niso izpolnili študijskih obveznosti v rokih zaradi posledic ujme in študenti, ki so aktivno sodelovali pri odpravi njenih posledic.

Znižanje vstopnih pogojev za pomoč za samozaposlene

• Znižuje se vstopni pogoj, po katerem je samozaposleni upravičen do pomoči zaradi upada prometa zaradi ujme. Iz 50% upada dohodka se kriterij niža na 25% upada letnega oz. Mesečnega dohodka.

Trg dela

Interventni zakon prinaša tudi nekaj začasnih določb, ki naj bi omogočile lažje odpravljanje posledic ujme, preko povečanega obsega začasnega in občasnega dela, kot tudi v hitrejšem postopku izdaje dovoljenj za zaposlovanje tujcev. Vsi ukrepi v tej smeri so vezani na odpravljanje posledic ujme, njihov povzetek pa podajamo v nadaljevanju:

Zvišanje dovoljenega obsega začasnega in občasnega dela:

• Omejitev začasnega in občasnega dela se iz 60 ur mesečno odpravlja, če gre za odpravljanje posledic poplav in plazov. S tem namenom je opravljanje začasnega in občasnega dela neomejeno, pri čemer je potrebno upoštevati določbe ZDR-1 o delovnem času, nočnem delu ter odmorih in počitkih. V obdobju trajanja ukrepa se omejitve dohodka za opravljeno začasno in občasno delo ne upoštevajo.
• Ukrep velja od 1. 9. 2023 do 31.12. 2023

Program javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov:

• Program se izvaja po potrebah občin, največ do konca 2024
• Vse brezposelne osebe se lahko vključijo v program javnih del
• ZRSZ pri napotitvi na javna dela ni dolžan upoštevati omejitev glede izobrazbe

Zaposlovanje tujcev:

• ZRSZ za namen odprave posledic ujme za poklice in dejavnosti, ki jih določi minister za delo, izdaja delovna dovoljenja in soglasja k enotnim dovoljenjem za bivanje in delo. Vloge se obravnava prednostno, v desetih dneh od prejema zahtevka.
• V postopku se ne preverja pogoj, da v evidenci brezposelnih ni ustrezne brezposelne osebe.
• Tujemu delavcu lahko delodajalec omogoči delo za tri mesece, z namenom odprave posledic ujme na ozemlju RS. Tujcu se lahko omogoči delo tudi dlje, do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja, če tujec opravlja delo z namenom odprave posledic ujme na ozemlju RS.
• Vse stroške v postopku izdaje dovoljenj krije delodajalec.
• Rok za nastop dela tujca in prijavo v obvezna zavarovanja je najkasneje 15. dan od vročitve delovnega dovoljenja.
• Ukrep traja do 31. 8. 2024.

Kreditna razmerja

Odlog plačila obveznosti iz potrošniške kreditne pogodbe

• Kreditojemalec lahko uveljavlja odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe zaradi nezmožnosti zagotavljanja plačila zaradi premoženjske škode, ki je nastala kot posledica ujme.
• Pravico lahko uveljavlja državljan RS, ki ima stalno prebivališče v RS.
• Kreditojemalec mora na kreditodajalca nasloviti vlogo najkasneje do 31. 12. 2023, v vlogi navede razloge in dokazila o škodi ter števil mesecev odloga.
• Odlog se odobri v obliki aneksa h kreditni pogodbi, največ za 24 mesecev.

Odlog bančnih posojil:

• Banka odobri kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic ujme, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za 12 mesecev, če obveznost ni zapadla do 31.7.2023.
• Fizična oseba je do odloga upravičena, če je utrpela škodo najmanj 10.000 evrov
• Predlog za odlog plačila se mora na banko nasloviti do 31. 12. 2023.

Kam po pomoč?

Prvo pomoč bodo prizadeti v poplavah lahko prejeli prek humanitarnih organizacij.

Vlada je takoj po katastrofalnih poplavah Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas dodelila vsaki po pet milijonov evrov sredstev. S tem je, kot so sporočili iz Rdečega križa, omogočila učinkovito in hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami tistim, ki so bili najbolj prizadeti v poplavah 3., 4. in 5. avgusta letos.

Za trajno uničene hiše ali stanovanja, ki so praktično neobnovljiva in zahtevajo nadomestno bivališče, bo višina pomoči znašala 3.000 evrov. V primeru poplavljenih stanovanjskih etaž bo višina pomoči znašala 1.500 evrov. Za poplavljene kletne prostore pa bo višina pomoči znašala 500 evrov.

Prosilci za pomoč morajo izpolniti vlogo in jo oddati najpozneje do 28. avgusta osebno ali po pošti na lokalnih združenjih Rdečega križa ali Karitasa ali občino, kjer so utrpeli škodo.

Vloge najdete na tej povezavi oziroma na tej.

Ker gre za sredstva za prvo humanitarno pomoč, se ne štejejo v dohodek, zato od njih ne boste plačali dohodnine ali izgubili pravic iz javnih sredstev.

Kako bo pomagala država?

Za drugi paket pomoči bo poskrbela država. Interventni zakon bo po sprejetju v državnem zboru v veljavo stopil 1. septembra.

Prizadeti v poplavah bodo prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem znesku. Za samsko osebo to pomeni 7 x 465 evrov, za štiričlansko gospodinjstvo z dvema zaposlenima staršema in dvema mladoletnima otrokoma pa 7 x 1.639 evrov.

Ta sredstva ne bodo namenjena samo tistim, ki prejemajo socialne transferje, ampak vsem, ki so v poplavah utrpeli resno škodo.

V novem interventnem zakonu bo tudi določba, da bodo tisti, ki so pomagali pri čiščenju svojih podjetij v avgustu, prejeli 100 odstotkov plače, od tega bo 80 odstotkov nadomestila država.

Za prijavo škode podjetij v poplavah je ministrstvo za gospodarstvo podaljšalo rok do 20. septembra. Kljub dodatnemu roku ministrstvo opozarja, da morajo podjetja, ki za sanacijo potrebujejo predplačilo pomoči v višini do 10 odstotkov ocenjene škode, prijavo oddati do 1. septembra 2023.

Povzeto po n1info.si

Vsak, ki potrebuje pomoč, naj to nemudoma javi OBČINSKEMU ŠTABU CIVILNE ZAŠČITE! 

Prizadeti v poplavah ste upravičeni tudi do IZREDNIH DENARNIH POMOČI! Vlogo se, trenutno lahko vloži na kateremkoli centru za socialno delo in tudi po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, po 6. septembru pa na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Več informacij objavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vsak, ki želi pomagati, s storitvami, materialnimi sredstvi ali prostovoljskim delom, naj ponudbo odda v za to pripravljeno enotno aplikacijo POPLAVE2023!

Nepremišljena, prehitra ali celo napačna, čeprav dobronamerna pomoč, povzroči težave! Društvo Humanitarček prek Facebook strani sproti (in zelo dobro!) obvešča, kaj in kako, preverite lahko tudi, kaj se potrebuje in kakšni so odzivi ter potrebe na terenu.

Če želite denarno podpreti prizadete v poplavah, lahko sredstva nakažete na:

Rdeči križ Slovenije. Donacijo lahko nakažete prek SMS-sporočila na 1919 (ključna beseda: UJMA5 ali UJMA10) ali pa jo nakažete na njihov TRR račun: Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, SI56 0310 0123 4567 891 (odprt pri SKB Banka d. d.), sklic: 00 96875, Namen: UJMA 2023, BIC banke: SKBASI2X, koda namena: CHAR.

Slovenska Karitas. Nakazilo na TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: POMOČ NEURJE, sklic: SI 00 624. Prispevate lahko tudi z SMS-sporočilom KARITAS5 na 1919 in prispevate 5 EUR ali KARITAS10 na 1919 in prispevate 10 EUR.

Zveza prijateljev mladine Slovenije. Nakazilo na TRR: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana; SI56 6100 0000 3512 232, sklic: SI00 245021, koda namena: CHAR, namen: Neurje. Sredstva zbirajo tudi s poslanim SMS. Vsi lahko pošljejo SMS s ključno besedo ENOSRCE5 na številko 1919 in na ta način donirajo 5 €

Društvo Humanitarček. SMS s ključno besedo VERIGA5 lahko pošljete na 1919. SMS-linijo koordinira humanitarni program Veriga dobrih ljudi, ki deluje pod okriljem ZPM Ljubljana Moste – Polje, denar je namenjen prizadetim v poplavah.

Program Botrstvo. SMS-donacije s ključnima besedama BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. Botrstvu lahko za prizadete v poplavah donirate lahko tudi z nakazilom na TRR: Veriga dobrih ljudi, ZPM Ljubljana Moste – Polje, Proletarska 1, 1000 Ljubljana, SI56 3300 0000 1303 865 (Addiko Bank), BIC: HAABSI22, koda namena: CHAR, namen: POMOČ PRIZADETIM V POPLAVAH, sklic: SI00 750.

Prispevke zbirajo tudi številna druga društva in posamezniki. Pri tem vam svetujemo previdnost, torej, da dobro preverite, komu sredstva nakazujete in ne pozabite: Direktna nakazila posameznikom lahko za te posameznike pomenijo nižje socialne transferje, višja plačila vrtcev in podobno!

Pozor!

Preden prispevate ali sprejmete sredstva, velja prebrati tudi prispevek Finančna pomoč posameznikom in podjetjem v času poplav, kjer odvetnica Alja Fakin, avtorica teksta, pojasni, kako lahko posameznik (fizična oseba) prejme finančno pomoč v primeru, da je v poplavah utrpel škodo in kakšne posledice lahko ima posamezen znesek ali način, kako sredstva prispevamo.

Zelo dober vir informacij o tem, kako še lahko pomagate, ima tudi portal Podcrto.si, v rubriki Kako lahko pomagamo?