Ste utrpeli škodo v poplavah? Ne morete na delo? Ste prostovoljec ali prostovoljka, pa ne veste, kako je z odsotnostjo z dela? Vaše podjetje ne obratuje? Kaj sedaj? Ste upravičeni do solidarnostne pomoči? Kako vi priskočite na pomoč?

Najbolj pogosto zastavljena vprašanja in odgovore bomo objavljali tukaj, svoja vprašanja lahko zastavite na info@zsss.si.

Tu smo, za vas!

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Pogosta vprašanja in odgovori:

Veljavnost zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav za prizadete v poplavah na področju slovenske obale

Članstvo iz Primorske in Notranjske nas je povprašalo glede uporabe zakona o interventnih ukrepih (ZIUOPZP) za odpravo posledic poplav iz avgusta 20231, in sicer ali določbe zakona veljajo tudi za območje Primorske, ki so ga 28. 8. 2023 prizadele hujše poplave, ki so, enako kot poplave iz začetka avgusta 2023, marsikomu povzročile večjo materialno škodo.

S tem v zvezi najprej ugotavljamo, da ZIUOPZP v določbi 1. člena svoj namen opredeljuje kot določitev nujnih ukrepov zaradi odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. To pa pomeni, da obseg svojih določb omejuje: na razlog povzročene škode: poplave ter zemeljske plazove ter časovno: škoda je nastala v avgustu 2023. Krajevno pa je zakon vezan na celotno ozemlje Republike Slovenije.

Glede na navedeno smo mnenja, da zakon velja tako za območje Slovenije, ki je bilo prizadeto zaradi poplav 4. 8. 2023, kakor tudi za obalno območje, kjer so ujme ravno tako povzročile neobičajno hude poplave, ki so marsikomu povzročile materialno škodo. Ker ZIUOPZP svoje veljavnosti in uporabnosti ne omejuje (in je tudi ne sme) na posamezno geografsko območje, veljajo njegove določbe za vse prebivalce države enako, ne glede na to, kje prebivajo. Pogoj je samo, da jim je nastala škoda kot posledica poplav v avgustu 2023.

ZARADI UJME MOJ DOM, KJER SEM PRIJAVLJEN, NI VEČ PRIMEREN ZA BIVANJE. IN NEKAJ ČASA TUDI NE BO, VSE DOKLER TRAJA SANACIJA. TAKO SEM SE BIL Z DRUŽINO PRIMORAN PRESELITI NA LOKACIJO, KI SO MI JO PONUDILI IN KI JE OD KRAJA OPRAVLJANJA DELA DLJE KOT PREJ, IN SICER PRIBLIŽNO 30 KILOMETROV V ENO SMER. KATERI STROŠKI PREVOZA NA DELO IN Z DELA MI PRIPADAJO? NOVI, KI SO VIŠJI (MEDMESTNI PROMET) ALI STARI (MESTNI PROMET)?

Zakon o delovnih razmerjih v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Če se strošek za prevoz na delo in z dela zaradi razlogov na delavčevi strani naknadno poveča, ima delavec oziroma delavka pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako dogovori z delodajalcem. Predlagamo, da v prvi vrsti preverite, kakšna določila glede tega vprašanja vsebuje kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Menimo, da naravne katastrofe ne moremo šteti za razlog na strani delavca in da se so se v vašem primeru stroški povečali zaradi objektivnega razloga višje sile, ki je izven nadzora tako delavca kot tudi delodajalca. Predlagamo, da delodajalca obvestite o spremembi bivališča in razlogu zanjo. Verjamemo, da bodo v takšnih primerih delodajalci tudi izkazali svoje razumevanje in delavkam ter delavcem za čas spremenjenega bivališča začasno obračunavali stroške prevoza v skladu z naslovom novega prebivališča.

KAKŠNO VIŠINO SOLIDARNOSTNE POMOČI LAHKO PREJMEM, NE DA BI BILA OBDAVČENA?

Za hujšo škodo, nastalo delavcu oziroma delavki zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, se enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023 do višine 10. tisoč evrov ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja. Če znesek presega navedeno višino, pa se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v delu, ki presega omenjeni znesek. Hujša škoda je sicer tista, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.

UJMA MI JE POPOLNOMA UNIČILA OSEBNI AVTOMOBIL. PREJ SEM BIL UPRAVIČEN DO POTNIH STROŠKOV V VIŠINI KILOMETRINE, ZDAJ PA SE MORAM NA DELO VOZITI Z AVTOBUSOM. KATERI STROŠKI MI PRIPADAJO?

Način, na katerega je določena višina povračila stroškov prihoda in odhoda z dela določa kolektivna pogodba dejavnosti, podjetniška kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca. Ob tem je treba izpostaviti, da je obračun povračila odvisen od dejanskega načina prihoda delavca oziroma delavke na delo zgolj, če akt, ki zavezuje delodajalca, to določa. Navadno akt, ki zavezuje delodajalca, določa zgolj način, na katerega je višina povračila stroška določena, v vašem primeru predvidevamo, da glede na oddaljenost prebivališča do opravljanja dela. Dejanski način prihoda delavca na delo, to je na primer lahko z avtomobilom, z javnim prevozom, s skupnim prevozom sodelavcev z enim avtomobilom ipd., pa ne vpliva na višino izplačila. Z drugimi besedami: Če ste bili torej vse do sedaj upravičeni do povračila stroška prevoza v višini kilometrine, neodvisno od tega, ali ste na delo dejansko prihajali z avtomobilom, ste do enake višine povračila stroška upravičeni tudi sedaj.

Zgolj v primeru, da akt, ki delodajalca zavezuje glede višine izplačila stroškov, to veže na dejanski način prihoda delavca na delo (vendar so taki primeri so redki), bi bili dolžni o spremembi obvestiti delodajalca in višina izplačila bi se prilagodila novim razmeram.

ZARADI UJME JE NAJKRAJŠA POT NA DELO IN Z DELA POPOLNOMA UNIČENA. NA DELO SEM TAKO PRIMORAN PRITI PO DALJŠI POTI. ALI SEM UPRAVIČEN DO VIŠJIH POTNIH STROŠKOV? V POGODBI O ZAPOSLITVI JE ŠTEVILO KILOMETROV NAMREČ NATANČNO NAVEDENO.

Glede na določilo pogodbe o zaposlitvi predvidevamo, da se vaše povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela obračunava na podlagi kilometrine, obračunane za najkrajšo cestno povezavo. Če je najkrajša pot na delo uničena, to pomeni, da pri njej ne gre več za najkrajšo pot, saj mora ta biti prevozna in varna. Zaradi tega ste upravičeni do povrnitve stroškov po trenutno prevozni najkrajši poti, torej daljši. Predlagamo, da delodajalca nemudoma seznanite z okoliščino (predložite mu tudi dokazila), delodajalec pa bo moral do vzpostavitve prejšnje poti plačevati povračilo stroškov na podlagi kilometrine, upoštevaje najkrajšo obstoječo pot na delo, ki bo sedaj daljša, kot je bila prej.

ZA 14. AVGUST IMATE ODOBREN LETNI DOPUST, SEDAJ PA JE TO DELA PROST DAN. KAJ TO POMENI ZA VAS?

14. avgust je Vlada Republike Slovenije razglasila za dan solidarnosti in tudi kot dela prost dan. V vašem primeru tako podlaga za opravičeno odsotnost z dela za dan 14. avgust ni koriščenje letnega dopusta, temveč dela prost dan (enako kot npr. 1.maj, 1.januar). Okoliščina, da vam je vaš delodajalec predhodno za dne 14. avgust že odobril koriščenje letnega dopusta, ni relevantna, saj bo vaša odsotnost temeljila na zakonu, ki je višji pravni akt od odobritve koriščenja dopusta s strani delodajalca. Skladno s tretjim odstavkom 160. člena ZDR-1 se namreč dela prosti dnevi ne vštevajo v dneve letnega dopusta.

DELAM V BOLNIŠNICI. DELODAJALEC MI JE ZA DAN SOLIDARNOSTI ODREDIL DELO. JE TO ZAKONITO?

Ker je 14. 8. 2023 določen kot dela prost dan, delavec na ta dan načeloma res ni dolžan opravljati dela. Vendar pa lahko delodajalec, če to narekujejo potrebe delovnega procesa, delavcu odredi opravljanje dela tudi na ta dan. V tem se 14. 8. 2023 ne razlikuje od drugih dela prostih dni. Delavcu za čas opravljanja dela na dela prost dan pripada tudi ustrezen dodatek k plači.

Na področju zdravstva je ministrstvo za zdravje javnim zavodom sporočilo, naj delo po svojih zmožnostih organizirajo tako, da bo naročene paciente možno obravnavati, pri tem pa upoštevajo delovnopravno zakonodajo v zvezi z odreditvijo nadur in plačilom dodatkov na dela prost dan. Ministrstvo hkrati poziva, da se mora zdravstvenim delavcem, ki so bili neposredno prizadeti v poplavah, vseeno omogočiti prost dan.

Glede na navedeno vam delodajalec na ta dan lahko odredi delo, če niste neposredno prizadeti v poplavah.

STE BILI PRIZADETI V POPLAVAH? STE UPRAVIČENI DO IZREDNE DENARNE SOCIALNE POMOČI?

Da! Veljavna socialna zakonodaja omogoča v primerih poplav pomoč v obliki izredne denarne socialne pomoči. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti (kar poplave in njihove posledice zagotovo so!) lahko vloži vlogo za pridobitev izredne denarne socialne pomoči na kateremkoli centru za socialno delo in tudi po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, po 6. septembru pa na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.

Izredna denarna socialna pomoč se lahko v enem koledarskem letu dodeli do višine 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč (za samsko osebo do 2326,70 evra, za 4-člansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, pa do 8190 evrov).

Ker je izredna denarna socialna pomoč mesečno omejena do višine cenzusa za denarno socialno pomoč samske osebe ali družine (za samsko osebo do 465,34 evra, za 4-člansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, do 1638,00 evra), se v primeru dodelitve v višini 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč, izplača za obdobje petih mesecev (in ne v enkratnem znesku).

Pozor: Če je posameznik oziroma družina letos že prejela kakršno koli izredno denarno socialno pomoč (razen pogrebnine in posmrtnine), je lahko zaradi naravne nesreče upravičen(a) do sorazmernega dela 5-kratnika cenzusa za denarno socialno pomoč.

STE BILI PRIZADETI V POPLAVAH? VAM PRIPADA SOLIDARNOSTNA POMOČ?

Solidarnostna pomoč – delodajalci:

Skladno z določbami nekaterih kolektivnih pogodb dejavnosti ste upravičeni do izplačila solidarnostnih pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč. Podlaga za tovrsten prejemek obstaja v večini kolektivnih pogodb dejavnosti, kolektivnih pogodb sklenjenih na ravni posamičnega delodajalca in/ali v drugih aktih delodajalca. Gre za obveznost delodajalca, ki se je le-ta ne more izogniti. Vsekakor v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričakujemo, da se delodajalci ne bodo izogibali plačila tovrstnih pomoči ter bodo tudi na ta način pomagali svojim zaposlenim, zlasti v primerih, ko bodo delavke in delavci za takšno izplačilo tudi zaprosili.

Delavke in delavci se za izplačilo solidarnostne pomoči lahko obrnejo neposredno na svojega delodajalca (pisno oziroma po elektronski pošti). Za članice in člane sindikata dejavnosti pa lahko slednje stori tudi sindikat pri delodajalcu, katerega člani so oziroma njihov sindikalni zaupnik. Zato predlagamo, da se za izplačilo solidarnostne pomoči neposredno obrnete na svojega sindikalnega zaupnika. Lahko pa se člani sindikata obrnejo tudi na naše regijske organizacije, kjer vam bomo nudili vso potrebno pomoč pri uveljavljanju pravice do solidarnostne pomoči, ki jo je dolžan izplačati delodajalec.

Obrazec za izplačilo solidarnostne pomoči na ravni države ni predpisan, obstaja pa možnost, da imajo posamična podjetja že vnaprej predvidene obrazce/vloge za izplačilo solidarnostnih pomoči. V vsakem primeru pa je zraven osebnih podatkov podati tudi opis škode, ki je nastala zaradi naravne nesreče ter po možnosti tudi kakšna dokazila (npr. fotografije prizadetih objektov, premoženjske škode …) .

V nadaljevanju prilagamo tabelo solidarnostne pomoči, ki jo je zaradi višje sile/naravne nesreče dolžan izplačati delodajalec in njeno višino po kolektivnih pogodbah dejavnosti. Pri tem posebej poudarjamo, da gre za minimalne zneske, določene s kolektivno pogodbo dejavnoti ter da so na ravni posamičnega delodajalca s kolektivno pogodbo na ravni podjetja ali splošnim aktom delodajalca lahko določeni tudi višji zneski. V tem primeru velja za delavca ugodnejši/višji denarni znesek. Za boljšo preglednost dokumenta si naložite priponko: Elementarna nesreča – solidarnostne pomoči, pregled po KP dejavnosti

Solidarnostna pomoč – sindikati:

Člani in članice sindikatov družine ZSSS imate, poleg pravice do solidarnostne pomoči, ki jo je dolžan izplačati delodajalec, pri večini sindikatov dejavnosti, katerih član oziroma članica ste ste, tudi pravico do solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat. Pogoji za dodelitev in postopek zaprosila so odvisni od vsakega sindikata – člana ZSSS posebej, vendar jih večina priznava solidarnostno pomoč tudi v primerih naravne nesreče. Višina solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat, katerega član je delavka ali delavec, je odvisna od pravil posameznega sindikata. Zato je najbolje, da se glede upravičenosti do tovrstne pomoči obrnete na svojega sindikalnega zaupnika pri delodajalcu, na najbližjo pisarno regijske organizacije ZSSS ali na sam sindikat dejavnosti.

NE MORETE NA DELO? KAJ STORITI? KOLIKO ČASA STE LAHKO ODSTONI IN KAKŠNO NADOMESTILO VAM PRIPADA?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na svoji spletni strani  podalo informacijo o tem, kako je v posamičnih primerih možno uporabiti določbe Zakona o delovnih razmerjih. Prosimo, preverite, kaj pride v poštev v vašem primeru. Vse informacije najdete v prispevku Pravice in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče.

Gre predvsem za vprašanja vezana na nezmožnost prihoda na delo, omogočanje odsotnosti z dela, nezmožnost opravljanja dela zaradi razlogov, ki so na strani delodajalca in podobno. Podane informacije ministrstva temeljijo izključno na določbah veljavnega Zakona o delovnih razmerjih.

Na tem mestu posebej opozarjamo, da je v veljavni kolektivni pogodbi dejavnosti, ki posamičnega delodajalca zavezuje ali pa tudi v internem/splošnem aktu delodajalca lahko določeno tudi drugače, seveda ugodneje za delavca oziroma delavko!

Za vas smo pripravili tudi tablični pregled, kako posamične pravice zaposlenih delavcev urejajo nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti, skupaj z višino nadomestila plače, ko se delo zaradi višje sile ne more opravljati. Vse informacije najdete v spodnji tabeli, za boljši prikaz pa kliknite tu:  Elementarna nesreča – solidarnostne pomoči, pregled po KP dejavnosti

V spodnji tabeli preverite, kakšno nadomestilo vam pripada, glede na vrsto odsotnosti:

Ne pozabite, da ste se dolžni ravnati po navodilih pristojnih oseb civilne zaščite in da gre za upravičeno odsotnost z dela, če zaradi upoštevanja njihovih navodil dela ne bi bilo možno opravljati.

Vsem, ki so neposredno vpeti v delo civilne zaščite in/ali prostovoljnih gasilskih društev sporočamo, da vam je delodajalec dolžan omogočiti odsotnost z dela ter da vam pripada nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejel, če bi delali.

Če je škodo utrpel nekdo iz vaše družine (na primer starši, ki ne živijo na istem naslovu kot vi) morate vedeti naslednje:

Večina kolektivnih pogodb dejavnosti ureja opravičeno odsotnost z dela zaradi elementarnih oz. hujših nesreč, ki doletijo neposredno delavca. Posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti omogočajo možnost opravičene odsotnosti tudi v drugih primerih, in sicer po presoji delodajalca, zato vam predlagamo, da najprej preverite kaj določa za vas veljavna kolektivna pogodba dejavnosti (ta podatek je v večini primerih naveden v pogodbi o zaposlitvi). Vsekakor vam svetujemo, da delodajalcu predstavite položaj, v katerem se je znašla vaša družina, ga pozovete k razumevanju in mu predlagate, da vam omogoči opravičeno odsotnost z dela.