Pomembna sindikalna zmaga in naložba v bolj varno in zdravo prihodnost: Po več kot 30 letih končno sprejet pravilnik o poklicnih boleznih

24. 2. 2023

Danes je bil v uradnem listu končno objavljen nedavno sprejet pravilnik o poklicnih boleznih, na katerega smo delavke in delavci v Sloveniji čakali neverjetnih in nedopustnih trideset let (in še kakšno čez, če smo čisto natančni). Ves ta čas smo si na ZSSS na najrazličnejše načine – od raznih pozivov, protestov do prijave Republike Slovenije na Mednarodno organizacijo dela (ILO) – prizadevali za sprejem tovrstnega ustreznega pravilnika, s 1. majem 2023, ko bo ta tudi uradno začel veljati, pa bo končno narejen pomemben in za slovenske razmere ogromen korak naprej.

Na omenjeni premik smo se ozrli tudi danes. »Varnost in zdravje pri delu je po naši izkušnji področje, s katerim se v vsebinsko ukvarja zelo malo ljudi. Tudi pretiranega zanimanja javnosti ne dobiva, je pa treba vedeti, da gre za področje, ki se nanaša na 900 tisoč delavk in delavcev v tej državi, in zadeva vsakega od nas ter ima zelo velik vpliv na zdravje posameznika, pa tudi na to, kakšna bo kakovost njegovega življenja, tako takrat, ko je v delovnem razmerju, kot tudi v starosti,« je ob tej priložnosti najprej povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

Boj za pravice poklicno obolelih delavk in delavcev je iz prve vrste spremljala dolgoletna sodelavka ZSSS Lučka Böhm, ki danes deluje kot samostojna svetovalka ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Na današnjem srečanju z mediji v Domu sindikatov v Ljubljani je orisala dolgo pot različnih prizadevanj in raznih aktivnosti za sprejem ustreznega pravilnika o poklicnih boleznih, še prej pa poudarila, da je treba omenjeno vrsto bolezni kot vsebinsko področje narediti bolj otipljivo, saj so stvari pogosto skrite. Desetletja smo namreč poklicne bolezni zdravili kot nepoklicne, zato so v osnovi manj opazne. Sindikalistka je naprej postregla z nekaj številkami o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, tako za Slovenijo kot za tujino. Po podatkih iz Globalnega poročila Svetovne zdravstvene organizacije in ILO iz septembra 2021 o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, za obdobje 2000-2016, je bilo na primer vzrokom, povezanim z delom, pripisanih 496 smrti, po uradnih podatkih pa je bilo leta 2016 v Sloveniji 24 nezgod pri delu s smrtnim izidom.

Porazna statistika

Leto 1990 je bilo zadnje leto, ko se je v Sloveniji normalno priznavalo poklicne bolezni, takrat jih je bilo okrog 880, čeprav tudi tista ureditev ni bila idealna, vendar pa je bila idealna v primerjavi s tem, kar je sledilo v naslednjih treh desetletjih, je izpostavila Lučka Böhm. »Zadnjih trideset let se v Sloveniji praktično ni ugotavljalo poklicnih bolezni, čeprav smo na ZSSS na to vsako leto opozarjali, toda ni bilo delujočega predpisa … Za ilustracijo, koliko bi moralo biti priznanih poklicnih bolezni, lahko navedem podatke za štiri države: v Nemčiji jih na dva milijona prebivalcev – kolikor jih okvirno ima Slovenija – letno priznajo 900, v Franciji 1500, na Danskem 1800, v Sloveniji pa trideset.« Pri nas gre večinoma za poklicne bolezni, ki so bile zabeležene v odločitvah invalidskih komisij zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so ljudem priznale, da je njihova invalidnost posledica poklicne bolezni, pri čemer seveda govorimo o nerealnem podatku, ki ne odraža prave slike. »Edina izjema so bile po letu 1997 azbestne poklicne bolezni, ko so poslanci s Primorske v državni zbor pripeljali problematiko umiranja v Salonitu Anhovo, in predlagali več rešitev, zato je bila leta 1997 sprejeta prepoved dela z azbestom, leta 2007 pa je bil pravilnik o azbestnih poklicnih boleznih tudi prenovljen,« je poudarila sodelavka ZSSS. Čeprav je po pregledu dostopnih podatkov mogoče reči, da je bila večina pljučnih rakov zaradi izpostavljenosti azbestu, in sicer tudi po mednarodnih primerjavah, diagnosticirana kot pljučni rak izven dela. »Od druge svetovne vojne smo imeli sistem priznavanja poklicnih bolezni, predpisa iz leta 1983 in leta 2003 pa nista nista imela pravne veljave. Leta 2013 je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju razveljavil pravilnik o seznamu poklicnih bolezni in določil, da je minister za zdravje zadolžen za pripravo novega podzakonskega akta, s katerim bo mogoče določiti seznam poklicnih bolezni, pogoje, po katerih so te opredeljene kot poklicne, postopek ugotavljanja, potrjevanja, prijavljanja poklicnih bolezni – vse skupaj po zakonskem določilu najpozneje do 1. januarja 2014. Praktično eno desetletje pozneje pa bomo končno dobili ta pravilnik, ta podzakonski akt, ki ga tako nujno potrebujemo,« je čistega vina nalila sindikalistka in dodala: »V ZSSS smo od leta 1991 naprej vsako leto vsakokratna ministra za delo in za zdravje pozivali, naj sprejmeta manjkajoči predpis, imeli smo celo sindikalne napotnice, ko smo plačali našim članom in članicam, da so šli na Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa po potrdilo, da so poklicno oboleli, ga dobili, vendar ni imelo nobene pravne veljave, zato si z njim žal niso mogli pomagati. Poskušali smo v okviru socialnega dialoga, vedno znova smo ponavljali naše pozive, demonstrirali pred državnim zborom, izdali publikacijo o poklicnih boleznih, vse to, da bi spodbudili ozaveščenost o problemu, pa se ni premaknilo nič.«

Definicija

68. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravi:

(1) Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

(2) Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje.

Preobrat

Eden glavnih preobratov se je vendarle zgodil jeseni 2021, ko je ZSSS novembra tega leta na ILO podala prijavo – tako je sklenilo predsedstvo ZSSS – o tem, da država Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju. Ta namreč med drugim določa, da mora država s predpisom določiti tudi pravno veljavni postopek za ugotavljanje oziroma priznavanje poklicnih bolezni. Marca 2022 je nato ILO dejansko začela postopek ugotavljanja omenjene kršitve. Ta se je pozneje začasno ustavil, saj sta, taka možnost obstaja, tako vlada kot ZSSS pristali na postopek sprave na nacionalni ravni. Na tak način je s pomočjo pritožbe na ILO po tridesetih letih neuspešnih pozivov pristojnim ministrstvom končno prišlo do preboja: ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog novega pravilnika o poklicnih boleznih in pri tem upoštevalo številne predloge ZSSS za njegovo izboljšavo. Predlog so nato dali v javno obravnavo, z njim se je seznanil ekonomsko-socialni svet, danes popoldne pa je bil vendarle objavljen v uradnem listu. Pri tem prehodna določba iz omenjenega pravilnika določa, da stopi v uporabo s 1. majem 2023.

Pravice na podlagi ugotovljene poklicne bolezni

Obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ): OZZ v celoti krije plačilo zdravstvenih storitev zdravljenje in rehabilitacijo; velja 100-odstotna odmera nadomestila plače v času bolniške odsotnosti od osnove (povprečna mesečna plača v predhodnem koledarskem letu), nadomestilo pa človeku pripada tudi po morebitnem prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ni spet zmožen za delo.

Obvezno invalidsko zavarovanje:

• Pravica do invalidske pokojnine, ne glede na dolžino pokojninske dobe;

• invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove kot za 40 let pokojninske dobe;

• vdovska pokojnina se prizna ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo;

• višja pravica delovnih invalidov 2. in 3. kategorije v primeru poslabšanja zdravja in prednostna obravnava in invalidnina za telesno okvaro, ki se izplačuje tudi v tujino.

Več rešitev

»Na ZSSS ocenjujemo, da novi pravilnik po tridesetih letih končno prinaša rešitve za začetek ugotavljanja poklicnih bolezni, odpravljeni so bili vsi pravni pomisleki, dobil je tudi soglasje Službe vlade za zakonodajo, obenem pa posnema postopek, ki že od leta 1997 deluje pri azbestnih poklicnih boleznih. Rešitev je namreč taka, da je zdravnik, ki delavcu oziroma delavki pomaga pri vlaganju vloge za priznanje poklicne bolezen, njegov osebni izbrani zdravnik, ki ni v konfliktu interesov, kot je to denimo trenutno še vedno medicina dela, ter ni finančno odvisen od delodajalca. Potem imamo zagotovljeno ekipo vrhunskih strokovnjakov, ki bodo imeli vlogo izvedenskega organa. Postopek naj bi bil, potem ko je vložena popolna vloga, končan v šestdesetih dneh, zavod za zdravstveno zavarovanje bo zagotovil financiranje, in to že v letošnjem letu, imamo tudi najsodobnejši seznam poklicnih bolezni, saj smo povzeli nov evropski seznam, ki ga je novembra 2022 objavila Evropska komisija, zagotovljena so merila za ugotavljanje vseh bolezni na tem seznamu, kar je pomembno, pa je tudi, da ko bo poklicno oboleli delavec dobil potrdilo, da ima poklicno bolezen po tem pravilniku, bo šel s tem z njim uveljaviti svoje pravice na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in na zavod za zdravstveno zavarovanje,« je o novostih še povedala sodelavka ZSSS Lučka Böhm. Dodala je tudi, da je pomembno vedeti, kaj poklicna bolezen je in kaj ni, saj bo verjetno na začetku prihajalo do nesporazumov o tem, a se vendar ne bo zgodilo, da bo vsak sum na koncu kar spoznan za poklicno bolezen. Iz tujine denimo poročajo, da približno 30 odstotkov tovrstnih vlog uspešno rešenih. Obenem bo sam seznam poklicnih bolezni, kot smo lahko slišali, živ organizem, ki se bo s prakso in z novimi spoznanji, ki jih ta prinaša, verjetno še dopolnjeval. Ugotavljanje poklicnih bolezni pa je obenem tudi zgotovilo za njihovo prevencijo po zakonu o varnosti in zdravju pri delu, je še izpostavila sodelavka ZSSS.

Pravilnik o poklicnih boleznih ima tri priloge:

• slovenski seznam poklicnih bolezni (usklajen s priporočenim seznamom EU);

• obrazec vloge, s katero bo delavec na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) začel postopek ugotavljanja svoje poklicne bolezni in

• obrazec, na katerem bo izvedenski organ na KIMPDŠ odločil o treh mogočih izidih:

  • obstoj poklicne bolezni,

  • obstoj suma poklicne bolezni ali

  • poklicna bolezen ni ugotovljena.

 

Od 1. maja 2023 dalje lahko delavci in delavke, ki sumijo, da so poklicno oboleli, s pomočjo svojega izbranega osebnega zdravnika na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa vložijo vlogo za ugotovitev poklicne bolezni (obrazec vloge je Priloga 2 pravilnika). Rok za odločitev je 60 dni po vložitvi popolne vloge.

Glavni podatki

Univerzitetni klinični center Ljubljana
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa
Grablovičeva ulica 42, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 522 43 34
Elektronska pošta: kimdps@kclj.si, https://www.kimdps.si/narocanje

Na podlagi pozitivno rešene vloge bo torej mogoče uveljavljati višjo raven pravic v okviru zdravstvenega in invalidskega zavarovanja, obenem pa bodo delodajalci poklicno obolelih prisiljeni določiti preventivne ukrepe.

Tudi na ZSSS se bomo v bližnji prihodnosti ukvarjali z osveščanjem o tem, kaj prinaša novi pravilnik o poklicnih boleznih in s pomočjo pri uveljavljanju pravic poklicno obolelih. O pravilniku bomo aprila pripravili tudi posebno tematsko številko Delavske enotnosti, glasila ZSSS, zagotovili pa bomo tudi kontaktno točko za članice in člane, ki bodo potrebovali kakršnekoli informacije v zvezi z omenjenim pravilnikom oziroma z uveljavljanjem svojih pravic. Na nas pa se lahko seveda obrnete že zdaj, in sicer nas najdete tukaj.

Naj novi pravilnik ne bo mrtva črka na papirju

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog, pa je opozoril, da sprejem samega pravilnika sicer ne predstavlja rešitve celotnega problema, pomeni pa velik korak naprej k prepoznavanju poklicnih bolezni in k preventivi na področju varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred poklicnih boleznimi, zato v ZSSS pričakujemo, da bodo postopki ugotavljanja hitri in učinkoviti ter da bodo vsi pristojni organi na tak način tudi opravljali svoje delo. V nasprotnem primeru bo pravilnik ostal mrtva črka na papirju, je izpostavil sindikalist. »Problem poklicnih bolezni smo dolga leta tiščali pod preprogo, tudi delodajalci temu niso namenjali pozornosti, še pri tem novem pravilniku so se sklicevali na pomanjkanje socialnega dialoga, vendar so takšni očitki zavajajoči. Trideset let smo poskušali vzpostaviti socialni dialog, trideset let smo poskušali pravilnik oblikovati znotraj socialnega dialoga in bili neuspešni, zato nam ni preostalo nič drugega kot prijava na ILO,« je še dejal Zorko in izrazil pričakovanje, da bodo delodajalci zdaj v večji meri vlagali v varno in zdravo delovno okolje, saj pravilnik pomeni korak k temu, da bo področje varnosti in zdravje pri delu dobilo večji pomen in da se nanj ne bo gledalo kot strošek delodajalca, temveč kot investicijo v varno, zdravo, kakovostno in učinkovito delovno okolje oziroma predvsem v to, da se bodo delavke in delavci na delovnem mestu počutili varne.

Za javni interes na področju poklicnega zdravja delavk in delavcev

Drugo področje varnosti in zdravja pri delu, ki se ga na ZSSS intenzivno lotevamo skoraj toliko časa kot pravilnika o poklicnih boleznih, pa je medicina dela. Na ZSSS smo že pred časom sprejeli analizo njenega delovanja in zaznali zelo podoben problem – gre za to, da medicina dela ni neodvisna služba, ki spremlja zdravje delavk in delavcev pri delu, odvisna je namreč od delodajalca in plačila njenih storitev, zato je nujno, tako tudi pravi naš predlog, vzpostaviti javno zdravstveno mrežo izvajalcev medicine dela: vanjo naj bodo vključeni tako izvajalci iz zdravstvenih domov kot tudi iz zasebnih ambulant, izvajalci medicine dela pa morajo postati nadzorniki nad tem, ali obstaja javni interes na področju poklicnega zdravja delavk in delavcev. Nekje v izhodiščih za zdravstveno reformo je bila omenjena tudi ta možnost, če se bo vanjo vključena, bomo na ZSSS to tudi podprli, je še med drugim povedala Lidija Jerkič.

Ne prezrite tudi:

Gregor Inkret, video Miha Poredoš