Pomanjkanje kadra, nizke plače, delavstvo na udaru – Sindikat delavcev gostinstva in turizma opozoril na pereče težave v panogi

22. 6. 2021

Začetek poletja in prvi vročinski val sta nas danes pripeljala na slovensko obalo. Šalo na stran, v Ankaranu je šlo za tradicionalno srečanje z mediji, na katerem so pred poletno turistično sezono v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGIT) javno spregovorili o položaju gostinskih ter turističnih delavk in delavcev tako v času epidemije kot ob ponovnem zagonu panoge in vračanju zaposlenih nazaj na delo.

»Če se na posledice epidemije ozremo z ekonomsko-socialnega zornega kota, lahko hitro ugotovimo, da so bile med največjimi žrtvami te epidemije prav delavke in delavci iz dejavnosti gostinstva in turizma ter manjši delodajalci,« je uvodoma povedala generalna sekretarka sindikata Breda Črnčec. »Na to kaže podatek, da je svojo dejavnost samo v enem letu odjavilo 3000 subjektov – 1300 obratov, registriranih za hrano in pijačo, in 1700 nastanitvenih obratov. Na zavodu za zaposlovanje pa je bilo v času epidemije samo iz te dejavnosti prijavljenih okoli 14.500 oseb.«

Sindikati smo bili kot socialni partnerji preslišani in prezrti pri številnih predlogih ukrepov interventne zakonodaje. Tudi pri zadnjem predlogu interventnega zakona, ki bi naj bil v pomoč predvsem gospodarstvu in turizmu, naš predlog 100-odstotnega nadomestila plač zaposlenim ni bil upoštevan, je opozorila sindikalistka. »Pa govorimo o delavcih, ki so že deveti mesec na čakanju na delo doma in prejemajo zgolj 80-odstotno nadomestilo plače! Država skrbi predvsem za likvidnost podjetij, za izpad dohodka zaposlenih pa v tej panogi ne briga nikogar, ne delodajalcev in ne države,« so prepričani v sindikatu. »V času epidemije smo na eni strani zaznali številne dodatke in povečane plače v javnem sektorju, v gospodarstvu pa so zaposleni, ki so delali, prejeli zgolj krizni dodatek v  višini 200 evrov v prvem in 200 evrov v drugem valu. Čeprav so vladni govorci zatrjevali, da smo vsi v istem čolnu, se je v času epidemije pokazalo veliko razslojevanje in neenaka obravnava delavk in delavcev,« dodajajo.

Za vsemi zgodbami in uspešnimi dogodki v gostinstvu ter turizmu je vselej v ozadju delavstvo, kjer bodo v času poletne sezone delali po 12 ur in več na dan, pri tem pa govorimo o posameznikih in posameznicah, ki so že vrsto let slabo plačani in so zaradi pomanjkanja kadra velikokrat preobremenjeni ter pod hudimi pritiski, je med drugim izpostavila Breda Črnčec. »Zaradi epidemije so pogoji dela zaposlenih še dodatno oteženi, predvsem zaradi nošenja mask na odprtem v času visokih poletnih temperatur, nenehnega razkuževanja, opozarjanj na t. i. PCT pogoj in spoštovanja vseh drugih ukrepov v skladu z zakonom o varstvu in zdravju pri delu,« je dodala. Za nekatere ukrepe, kljub preklicu epidemije ostali, v sindikatu sicer ocenjujejo, da so neživljenjski in nekateri celo diskriminatorni.

Veliko pomanjkanje kadra

V panogi vlada tudi veliko, še večje kot ponavadi, pomanjkanje kadra. Delavke in delavci se prezaposlujejo v druge storitvene dejavnosti, v katerih ni potrebno nošenje mask po deset ur na dan in v katerih imajo proste vikende in čas za svojo družino. Svojo priložnost pa iščejo tudi prek meje, kjer so boljši pogoji dela in boljše plače, ki zaposlenim ne omogočajo le »životarjenja iz meseca v mesec«, temveč vsaj dostojno preživetje, poročajo v sindikatu. »Govorimo predvsem o kvalificiranih delavcih, ki so se izučili in delovne izkušnje nabrali pri nas, zdaj pa odhajajo! In sicer zaradi par sto evrov, ki jih dobijo drugje, ker jim naši delodajalci enostavno niso pripravljeni prisluhniti in jih plačati bolje! Spremembe so nujne, saj se tudi mladi za te poklice vse manj odločajo,« je izpostavila Breda Črnčec.

Na zavodu za zaposlovanje je bilo med januarjem in majem 2021 sicer največ povpraševanja po natakarjih (1020), kuharjih (820), kuhinjskih pomočnikih (420), v manjšem številu pa tudi po hotelskih receptorjih, referentih v turističnih agencijah, sobaricah in drugih podobnih profilih. Veliko povpraševanja pa poteka tudi prek družbenih omrežij.

Medtem ko je bila povprečna bruto plača zaposlenega v Sloveniji v letu 2020 1856,20 evra, je v dejavnosti gostinstva znašala zgolj 1179,89 evra, kar predstavlja le 63,6 odstotka povprečne slovenske plače! V naši dejavnosti obstaja uravnilovka že vse od I. do V. tarifnega razreda, ko mora delodajalec zaposlenemu izplačati razliko do minimalne plače, izpostavljajo v sindikatu. »Že nekaj zadnjih let opozarjamo, da je plačni sistem nepregleden in zastarel, saj temelji na nizkih osnovah z veliko dodatki, zato bi bilo nujno vzpostaviti plačni sistem, ki bi delu postavil realno ceno.«

Razočaranje glede regresa

Kristijan Lashbaher, predsednik sindikata delavcev gostinstva in turizma, je predstavil potek pogajanj za regres za letni dopust. »V našem sindikatu smo delodajalcem že aprila predlagali izplačilo regresa za letni dopust v višini 80 odstotkov povprečne slovenske plače, kar bi znašalo približno 1550 evra na delavca. To višino smo sprejeli, ker so delavci in delavke že več mesecev na čakanju na delo doma, zato prejemajo zgolj 80-odstotno nadomestilo plače. Govorimo o plači brez vseh dodatkov, ki ne omogoča niti prebiti se skozi mesec, kaj šele pokriti vse stroške,« je povedal.

»Delodajalci se s predlogom niso strinjali in predlagali zgolj izplačilo zakonskega minimuma v višini 1024 evra! Za regres ne bi dali niti centa več! Pa govorimo o njihovih zaposlenih in predvsem o družbah, ki so v državni lasti in kjer je kader najslabše plačan! Pri tem jih izkoriščajo delodajalci, izkorišča jih država, ki jim ves ta čas ni namenila niti 100-odstotnega nadomestila plač! Govorimo o ljudeh, ki so soustvarjalci uspešnega poslovanja in dobičkov,« je bil neposreden sindikalist in dal vedeti, da sta razočaranje in jeza velika.

Ponovni zagon prinaša nove izzive

Irena Jaklič Valenti, sekretarka, ki za sindikat pokriva Primorsko in Notranjsko, pa je povedala naslednje: »Ponovni zagon hotelske panoge na začetku junija je prinesel številne izzive tako za delodajalce kot zaposlene. Po daljšem obdobju čakanja zaposlenih na delo, je bil ponovni nastop dela z generalnimi pripravami na poletno sezono zelo zahteven. Kljub opozarjanju sindikata v času t. i. lockdowna, da vzdrževanje komunikacije z zaposlenimi in izobraževalne delavnice o novih veščinah, ki jih bo terjalo obdobje po epidemiji, predstavljajo ključen element, so le redni delodajalci to dejansko izvedli.«

Največji kadrovski primanjkljaj se kaže v kuhinjah in strežbi, kritične pa so tudi razmere pri zagotavljanju usposobljenih kadrov na recepcijah. Recepcija namreč predstavlja center dogajanja v hotelu in od zaposlenih poleg znanja tujih jezikov terja še dodatno znanje v smeri tolmačenja varnostnih ukrepov in t. i. PCT pogojev. Zaposleni na recepcijah so umeščeni v V. tarifni razred in zaradi nizkih osnovnih plač ne presegajo niti minimalne plače. Zato bo nujen dogovor socialnih partnerjev o dvigu plač v branži in premik miselnosti delodajalcev, da te najbolj operativno zahtevne profile ovrednotijo na novo in jim priznajo višje plačilo, je podrobno naštela sindikalistka.

Reševanje poletne sezone v hotelih sicer trenutno sloni na prekarnih oblikah dela, to je s študentskim delom, z reaktivacijo upokojenih kadrov in outsourcanjem del v gospodinjstvu ter pri pomožnih kadrih v kuhinjah in pri pomivalcih posode, je še povedala.

Posebno opozorilo velja tudi za delo v času napovedi večtedenskih vročinskih valov in pri delu na soncu, kar bo terjalo dodatne organizacijske ukrepe, skladno s predpisi za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu, je še izpostavila Irena Jakič Valenti. Omenila pa je tudi primere dobre prakse pri izplačilu regresa, na primer v podjetjih, kot so Terme Krka, Hoteli Belvedere Izola in Marina Izola, Adria Turistično podjetje Ankaran (kjer je sicer tudi potekala novinarska konferenca) …

Pomanjkanje kadra, ki je bilo že pred koronakrizo veliko, se je zdaj samo še poglobilo, saj so se številni zaposleni zaradi različnih razlogov iz panoge umaknili. Tako se dogaja, da je v hotelu v enem naših znanih turističnih središč na večerji trimestno število ljudi, natakarjev in pomočnikov pa manj, kot je prstov na eni roki, smo lahko med drugim slišali na novinarski konferenci. Tudi sobarica-čistilka iz enega od hotelov na Obali, s katero smo se pogovarjali, nam je povedala, da so normativi visoki, delo v novih, pokoronskih razmerah pa samo še bolj intenzivno in hitrejše. Domov zato prihajajo zaposleni popolnoma izžeti in strašansko utrujeni. »Sezona, ki je pred nami, bo, to si upam staviti, ena boljših, saj so gostje nazaj, vendar so objekti, ki bi lahko bili odprti, zaprti, ker enostavno ni personala,« nam je povedala. Ogromno razočaranja in veliko jeze pa je med zaposlenimi v panogi tudi zaradi ponujenega minimalnega zneska regresa (glej zgoraj). Seveda si delavke in delavci nismo obetali bajnih zneskov, smo pa upali, da bo višji in da bomo z njim lahko pokrili še kakšno stvar več, opozori sogovornica. Ljudje so namreč pred izvršbami, grozi jim rubež, težkih, grenkih zgodb je veliko …

Delavstvo na udaru

Mirela Žnidarec, sekretarka, ki za sindikat pokriva Gorenjsko, se je najprej posvetila težavam outsorcanih delavk in delavcev v panogi gostinstva in turizma ter njihovem položaju v epidemiji. »Naj na začetku poudarim, da je položaj omenjene delovne sile (gre za večinoma sobarice in čistilke ter v manjši meri tudi vzdrževalce in reševalce iz vode), težak, ne glede na epidemijo. Zato se v sindikatu zavzemamo za njihovo neposredno zaposlitev, za insourcing, saj je bilo že večkrat dokazano, da je neposredna zaposlitev boljša ne le za delavca, temveč tudi za delodajalca. Sama ta model označujem za izkoriščevalski, za model, ki počasi, ampak zagotovo znižuje raven pravic in socialne varnosti tako najetih delavk in delavcev.«

Druga skupina delavstva, ki jih je izpostavila kot »žrtve« epidemije, pa so tuji delavci. Takoj po izbruhu prvega vala epidemije smo bili namreč priča nezakonitim delodajalskim praksam (celo v velikih, državnih družbah), ki so poskušali breme epidemije prevaliti na hrbet delavstva oziroma predvsem tujih delavcev, je še povedala sindikalistka. »Bili smo priča nezakonitim sporazumom o neplačanem dopustu, ki so jih do izteka njihovih pogodb o zaposlitvi za določen čas ponujali v podpis delavcem-tujcem, pa navideznim sporazumom o prekinitvi delovnega razmerja, v katerih je bilo določeno, da so delavci sami podali predlog za prekinitev ali pa so jim ob ponudbi (ki je včasih bila podana le pisno) razlagali, da nimajo kaj, da je pač treba podpisati. Izsiljevali so jih celo, da jim, če takega sporazuma ne podpišejo, ne bodo zagotovili prevoza v njihove matične države. Na srečo smo to prakso v večini primerov uspeli ustaviti, zahvaljujoč predvsem našim sindikalnim zaupnikom v posameznih družbah, in pravočasno reagirali. Veliko tujih delavcev je sicer zapustilo našo panogo ali pa so se vrnili domov oziroma prezaposlili v druge dejavnosti. Razumeti moramo, da so delodajalci s tujimi delavci poskušali nadoknaditi dolgoletno pomanjkanje gostinskega in turističnega kadra,« je izčrpno poročala Mirela Žnidarec.

Koronakriza naj ne bo izgovor

»Glede na sprejete vladne odločitve smo bili na terenu v času epidemije priče različnim primerom, od popolnega zaprtja obratov in koriščenja ukrepov čakanja na delo, v kombinaciji z ukrepi skrajšanega delovnega časa, do dnevnega oziroma tedenskega prilagajanja vladnim odlokom, ki so nato spremenili delovni proces, delovni čas, delo delavk in delavcev. Čez noč so na primer natakarji postali dostavljalci hrane. Mnogi delavci so zaradi nemožnosti opravljanja svojega poklica zaradi preživetja sebe in družin zapustili dejavnost in si našli novo zaposlitev drugje. Spet drugi delavci, ki so v teh izrednih razmerah ves čas delali, so delali več, dlje kot je zakonsko dopustno, in sicer v oteženih pogojih dela, prejemali pa so zgolj nekaj več od minimalne plače. Delavke in delavci, ki so imeli možnost delati, so potegnili kratko, ponekod so jih pošiljali na prisilni dopust, neizplačani so bili krizni dodatki. Bili pa smo priča tudi zglednim, dobrim praksam delodajalcev,« je podrobno navedla Simona Mali, sekretarka, ki za sindikat delavcev gostinstva in turizma pokriva Ljubljano z okolico. Ob ponovnemu zagonu panoge pa v sindikatu ugotavljamo, da je večina delavk in delavcev še vedno nevidnih, da so jih nadrejeni prezrli, in to kljub temu, da predstavljajo srce svoje dejavnosti, opaža sindikalistka.

»Že vrsto let slabo plačan kader zaradi slabe organizacije delovnih procesov in zahtevnega delovnega časa beži v druge dejavnosti ter v tujino. Mladi se ne odločajo za šolanje poklicev gostinstva in turizma, pa ne samo zaradi koronakrize. Različni poklici so postali popolnoma razvrednoteni, in sicer kot posledica deregulacije, ko lahko vsak brez ustrezne kvalifikacije in izobrazbe, brez znanja slovenskega jezika, opravlja poklic kuharja, natakarja, hotelskega receptorja, sobarice.« Pred začetkom poletne turistične sezone smo zato dolžni opozoriti na ustrezno organizacijo delovnega procesa in delovnega časa, na morebitno plačilo viškov ur, nadur, na spoštovanje pravice do dnevnega in tedenskega počitka ter na zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja. Naj koronakriza ne bo izgovor za zavestno kršenje temeljnih pravic delavk in delavcev, je še povedala za konec.

Gregor Inkret