Položaj upokojenk in upokojencev se mora izboljšati

28. 2. 2025

Pogajalke in pogajalci ZSSS sledijo smernicam, ki jih je naša organizacija sprejela v zvezi s spremembami pokojninsko-invalidske zakonodaje, in vztrajajo pri izboljšanju položaja upokojenk in upokojencev. Kako daleč so pogajanja in katere so še odprte točke, smo izvedeli na internem posvetu ZSSS, ki je bil 11. februarja v Domu sindikatov. Ker pa še vedno velja načelo, da ni nič izpogajano, dokler ni izpogajano vse, o konkretnih rešitvah kljub bližajočemu se datumu zaključka pogajanj še ne moremo zares govoriti.

Socialni partnerji, ki že nekaj mesecev sedijo za pogajalsko mizo, so se dogovorili, da se ne želijo pogajati v soju medijev oziroma javnosti, zato so ta pogajanja načeloma za zdaj za javnost zaprta. A izza zaprtih vrat je nekaterim medijem vendarle nedavno že uspelo izvedeti nekaj podrobnosti in z njimi razburiti javnost. Žal pa so kakšno rešitev, ki je bila v tistem trenutku le delovno gradivo, razumeli malo po svoje in jo tako tudi interpretirali, smo izvedeli na tokratnem posvetu od pogajalk in pogajalcev. Z Zvezine strani so to Andrej Zorko, ki je vodja naše pogajalske skupine, ter strokovni sodelavki Lučka Böhm in Irena Štamfelj, v veliko pomoč naši pogajalski skupini pa je z izračuni tudi strokovna sodelavka Irena Vidic, je povedal Zorko.

V pogajanjih je s februarjem že nastopila takšna faza, da je mogoče že izluščiti nekatere rešitve, je uvodoma povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. O določenih členih se v začetku februarja še ni bilo mogoče pogovarjati, nekaj zadev pa je še bilo tudi povsem odprtih. Dokončno stališče glede predlaganih sprememb bomo v ZSSS še sprejemali, ko bodo znane vse spremembe in bomo prejeli celovit predlog sprememb.

Tudi časovnica ni še čisto določena

Pogajanja naj bi se načeloma zaključila sredi marca, realno pa je, da bodo vsaj malo še podaljšana, saj se po členih v tistem trenutku, niso še niti začeli pogajati, je povedal Andrej Zorko. Do takrat so se pogajali po sklopih in na osnovi delovnih gradiv, ki pa so znana le pogajalcem in tako naj bi tudi ostalo do določene končne faze pogajanj. Težave pri pogajanjih so po Zorkovih besedah velike, sindikalna stran ima občutek, da delodajalska stran ne želi te reforme, saj zavlačujejo na različne načine in poraja se vprašanje, kaj je v ozadju.

Končni predlog s členi pogajalci pričakujejo konec februarja oziroma v začetku marca. Ni še niti znano, kakšen bo obseg sprememb, od česar je odvisno, ali bo šlo za nov zakon, torej ZPIZ-3, ali pa samo za spremembe in dopolnitve sedanjega ZPIZ-2, kar bi se zgodilo, če bi bilo sprememb za manj kot tretjino sedaj veljavnega zakona.

Jasne usmeritve in cilji

Na ZSSS so bile usmeritve za pogajalce sprejete že dvakrat. Med pogajanji so Zvezini pogajalci ves čas sledili dvema ciljema; eden je povezan z bodočimi upokojenkami in upokojenci, ki si zaslužijo realne pogoje za upokojevanje, drugi pa z obstoječimi, katerih pokojnine morajo biti dostojne, je povedal Zorko. Pogajalke in pogajalci izhajajo tudi iz bele knjige iz leta 2017, kjer so socialni partnerji dali zavezo o realnih pogojih upokojevanja in dostojnih pokojninah. Ta vprašanja so v pogajanjih tudi najtežja.

Gre tako za zajemanje osnove za izračun pokojnin (vladni prvotni predlog je bil 40 minus pet let), ki vpliva na začetne izračune pokojnine. Druga točka je odmerni odstotek; ta je sedaj 63,5-odstoten, prvotni vladni predlog je 65,5 odstotka, danes pa je na pogajalski mizi že druga, višja številka. Odprto je še tudi, kakšna bo bodoča indeksacija pokojnin. Sedaj je to 60 odstotkov povprečne plače in 40 odstotkov inflacije, začetni predlog vlade pa je bila 100-odstotna inflacija, a ZSSS še vedno vztraja pri za upokojence bolj ugodni formuli. Vprašanje ostaja pri tem dostojna višina pokojnin. Zahteva ZSSS pa je tudi, da mora obstajati možnost, da se ta indeksacija obdobno preverja, saj se razmere stalno spreminjajo.

Pomembna ostaja za ZSSS tudi izredna uskladitev pokojnin, ki je lahko korekcija pokojnin na letni ravni glede na kupno moč. Sedaj je pri tem težava sistemska, saj je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po sedaj veljavnem zakonu pri svojih predlogih omejen.

Za upokojenke in upokojence je zelo pomemben tudi letni dodatek. Predlog Sindikata upokojencev znotraj ZSSS je, da gre letni dodatek v sistemsko zakonodajo in postane neke vrste 13. pokojnina, zapisana v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zvezino stališče ostaja tudi, da je treba položaj upokojencev gledati celovito in je zdaj čas, da se uredi tudi vprašanje varstvenega dodatka. Zorko je zatrdil, da 40 let za polno upokojitev ostaja, a so odprta še vprašanja starosti – nekateri predlogi, ki so na mizi, so po Zvezinem mnenju problematični. ZSSS je opozorila tudi na problem tistih, ki so začeli delati zgodaj, pred 18. oziroma 20. letom, in tudi o tem zdaj za pogajalsko mizo še teče beseda. V nekaterih poklicih in pri delu v težkih razmerah je težko pričakovati, da bodo ljudje lahko delali dlje, je bil jasen Zorko in dodal, da se za mizo v tistem trenutku sploh niso še dotaknili niti invalidskih pokojnin, kjer težav ni malo.

Pomembna solidarnost

Lučka Böhm je opozorila tudi na pomen solidarnosti v pokojninskem sistemu in na to, koliko kdo v blagajno prispeva, zlasti na espeje, ki jih je okoli 150 tisoč. Po njenih besedah je zelo pomembno, kakšna bodo prehodna obdobja in ali bo ta reforma Slovenijo res ustrezno pripravila na leto 2050, ko bo demografska slika v državi izredno neugodna in se lahko zgodi finančna nevzdržnost pokojninskega sistema.

Vzporedno s temi pogajanji potekajo tudi seje delovne skupine socialnih partnerjev za ureditev poklicnega zavarovanja (nekdanje beneficirane delovne dobe), za pripravo uredbe. Cilj je, da bi bila tako uredba kot zakon sprejeta istočasno. Lučka Böhm je povedala, da je za ZSSS zelo pomembno, da na pogajanjih dosežejo »zasilne izhode« za tiste, ki ne bodo mogli delati dlje, pa tudi, da bodo sprejeti sistemski ukrepi, ki bodo spodbujali 60 let stare delavke in delavce ter njihove delodajalce k prostovoljnemu podaljšanju delovne dobe; a tudi pri tem vprašanju za pogajalsko mizo v tistem trenutku še niso dorekli končnih rešitev.

»V tem trenutku je vse skupaj na neki kritični točki, ko smo drug drugemu povedali, kaj želimo doseči, ne vemo pa še čisto točno, kako bomo prišli do konca,« je pogajalski proces do 11. februarja opisala Lučka Böhm in na kratko povedala tudi, da ni dorečeno niti, kakšne bodo bodoče prispevne stopnje delavske in delodajalske strani. Delodajalci povišanja zase ne želijo, čeprav zdaj plačujejo polovico manj kot delavke in delavci, kar je bil pred več leti le »začasen ukrep« znižanja, ki je potem postal trajen in tudi problematičen.

Igra številk

Višina pokojnin, ne le tistih najnižjih, ostaja za ZSSS eno osnovnih vodil pri pogajanjih. Pri vseh prejšnjih reformah je bilo v ospredju vprašanje vzdržnosti pokojninske blagajne, tokrat pa je to »delež pokojnin v BDP«, smo slišali na posvetu. Trenutno je postavljen cilj pri okoli enajstih odstotkih in to je tudi cokla sedanjih pogajanj, je bilo slišati. Številko zagovarja ministrstvo za finance, katerega predstavniki prav tako sedijo za pogajalsko mizo. Njihova stališča so povezana s tistimi, ki jih od Slovenije pričakuje Evropska komisija. Ta od naše države zahteva jasne zaveze in upoštevanje tistega, za kar se je prejšnja, Janševa vlada zavezala, da bo storila in s tem Sloveniji omogočala ugodno črpanje evropskih sredstev. V zraku je očitno tudi vprašanje sankcioniranja Slovenije. Se je treba bati tudi t. i. trojke oziroma prisilne sanacije, kot jo je v imenu ohranjanja skupnega gospodarskega in monetarnega prostora izvajala komisija ob prejšnji krizi v nekaterih državah? Scenarija rezanja socialnih in delavskih pravic ter krčenja javnega dobra, kot smo mu recimo bili priča v Grčiji, si nihče ne želi.

Pestra razprava

Ker je vprašanj v zvezi s pogajanji veliko več, kot je za sedaj še odgovorov, je bila razprava na posvetu zelo pestra. Priznati je treba, da je o nekaterih do sedaj znanih rešitvah državni sekretar Igor Feketija govoril odkrito in argumentirano. Hkrati pa je tako odgovarjal tudi na vprašanja udeleženk in udeležencev posveta. Povedal je, da so za vse rešitve narejeni izračuni, kaj te pomenijo na različnih ravneh, na ravni posameznikov in posameznic (tu so vzpostavili vzorec nekaterih primerov), kot na skupni ravni. Tudi ministrstvo za delo po njegovih besedah sledi ciljem, da bodo pokojnine dostojne, upokojevanje pa bo možno doseči.

Kot je dejal Feketija, naj bi bil zakon sprejet še pred poletjem oziroma državnozborskimi počitnicami. Časa je torej zelo malo, na plečih pogajalk in pogajalcev pa veliko breme sprememb, ki zadevajo vse nas, tako tiste, ki so že upokojeni, kot tiste, ki naj bi to šele postali. Zdi se, da gre zadeva pri določenih vprašanjih v pravo smer, pri nekaterih pa je ta še vprašljiva. Jasno je tudi že, da je sindikalnim pogajalcem marsikatero začetno vladno izhodišče že uspelo omiliti, a pasti je do končnega cilja še nekaj. Nujno je treba vedeti, to je pokazala tudi razprava, da vsa delovna mesta in vsi poklici ne dopuščajo dela do 67. leta starosti; zmogljivosti in danosti ljudi, ki jih opravljajo, se namreč izčrpajo že prej.

Ni izključeno, da bodo naši pogajalci potrebovali tudi pomoč v obliki pritiska javnosti oziroma vseh, ki se nas te spremembe tako ali drugače dotikajo. Tu se je treba spomniti na to, kako je ZSSS zaradi tovrstnih reform že uspelo množično pritisniti na politiko, in ena od vlad je zaradi tega tudi predčasno prenehala delati.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

To članek je bil najprej objavljen v četrti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod prve letošnje redne številke (27. 2. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!