Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija – Kdo, kje, kdaj, kako …

28. 10. 2024

Poklicna rehabilitacija je namenjena delavkam in delavcem, ki zaradi bolezni ali poškodbe ne morejo več opravljati svojega dosedanjega dela. Zaposlitvena rehabilitacija pa invalidom, ki se želijo usposobiti za delo.

Tako poklicna kot zaposlitvena rehabilitacija sta v osnovi namenjeni reševanju zaposlitvene problematike delovnih in brezposelnih invalidov ter njihovemu vračanju oziroma vključevanju na trg dela. Razlikujeta se glede posameznih pravic in storitev, do katerih je posameznik upravičen, ter pri pogojih za pridobitev posamezne pravice. Po katerem zakonu je takšna oseba upravičena do pravic, je odvisno od njenega statusa ob nastanku invalidnosti oziroma od kategorije invalidnosti, v katero spada.

Za izvajanje večine pravic v zvezi z vračanjem na delo je sicer pristojen Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), za zagotavljanje pravic invalidov pri zaposlovanju pa se njegova pristojnost razširi na delodajalce, med njimi tudi na tiste, ki izvajajo prilagojene oblike zaposlovanja. To so različni zaposlitveni centri, invalidska podjetja, druge oblike podpornega zaposlovanja ter preostale institucije za spodbujanje zaposlovanja invalidov (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in pokojninski sklad, Univerzitetni rehabilitacijski center Soča idr.).

Poklicno rehabilitacijo financira Zavoz za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), zaposlitvena rehabilitacija pa je delno financirana iz proračuna in delno iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada (ŠRIPS).

	Napotitelj/plačnik	Kdo izvaja?
Poklicna rehabilitacija (PR)	Zdravniki različnih strokovnosti/ZZZS	URI Soča, Center za poklicno rehabilitacijo na treh lokacijah: LJ, MB, MS
Poklicna rehabilitacija; pridobitev mnenja za vrsto in obliko PR	ZPIZ/ZPIZ	Vsi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije
Zaposlitvena rehabilitacija	ZRSZ/MDDSZ	Vsi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije

 

Gre za ločeni pravici

Pri poklicni rehabilitaciji gre za pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri zaposlitveni rehabilitaciji pa za aktivno politiko zaposlovanja, ki jo država nudi invalidom – iskalcem zaposlitve preko Zavoda za zaposlovanje (ZRSZ). Pravica do poklicne in pravica do zaposlitvene rehabilitacije sta torej ločeni pravici in kot taki opredeljeni tudi v dveh različnih zakonih: ZPIZ-2 in ZZRZI.

Poklicna rehabilitacija je opredeljena v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2); zakon med 70. in 80. členom ureja namen in pogoje za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije, pa tudi obveznosti in pravice, ki iz te pravice izhajajo. Za izvajanje teh pravic je po ZPIZ-2 pristojen Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Zaposlitvena rehabilitacija pa je opredeljena v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), ki ureja pravice do zaposlitvene rehabilitacije in nekatera vprašanja zaposlovanja invalidov. Določa tudi druge oblike, ukrepe in spodbude za njihovo zaposlovanje ter način financiranja. Ključni cilj ZZRZI je povečati zaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno vključevanje na trg delovne sile. Pri tem namenjajo delodajalcem materialne spodbude, ki jih lahko prejmejo iz javnih virov.

Do pravic po ZPIZ-2 so upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje glede delovne oz. zavarovalne dobe, torej delavke in delavci, ki iz različnih razlogov postanejo delovni invalidi. Če osebe pogoja delovne dobe oz. zavarovalne pokojninske dobe ne izpolnjujejo, so upravičeni do pravic po ZZRZI.

Relevantna zakonodaja

Pri zaposlovanju invalidov in v procesu vračanja na delo je treba poleg ZPIZ-2 in ZZRZI upoštevati še drugo relevantno zakonodajo s področja zaposlovanja. V nadaljevanju izpostavljamo elemente, ki so bistveni za zaposlovanje oseb z zmanjšano zmožnostjo za delo, in to po posameznih zakonih.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu v primeru njegove nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (89. člen). Vendar sama invalidnost še ni dovoljšen razlog za odpoved delovnega razmerja. Pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec odpove brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi le, če so podani resni utemeljeni razlogi za to in če utemeljenost teh razlogov potrdi tudi Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (ZZRZI, 40. člen).

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) opredeljuje kot odgovorne za zagotavljanje zdravstvenih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu izvajalce medicine dela. Med njihove naloge spada tudi sodelovanje v procesu poklicne rehabilitacije in svetovanje pri izbiri drugega ustreznega dela (ZVZD-1, 2011, 33. člen).

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) opredeljuje med drugim rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih kot eno od aktivnosti, ki se izvajajo po tem zakonu (ZZVZZ, 1992, 1. člen). V poglavju Pravice iz obveznega zavarovanja je po 23. členu, ki opredeljuje plačilo zdravstvenih storitev za zavarovane osebe, razvidno, da je strošek za zdravljenje in rehabilitacijo zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu v celoti pokrit iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZVZZ, 1992, 23. člen). V 31. členu so opredeljena nadomestila v zvezi z začasno zadržanostjo od dela. Za poklicne bolezni in poškodbe pri delu (tudi za vojaške invalide in civilne invalide vojne) je predvidena 100-odstotna osnova, in to prvih 90 dni nadomestila (ZZVZZ, 1992, 31. člen).

---

Poklicna rehabilitacija

Poklicna rehabilitacija (PR) je namenjena usposabljanju za opravljanje drugega poklica ali za prilagoditev delovnega mesta, če delavec zaradi bolezni ali poškodbe ne more več opravljati svojega prejšnjega dela.

V Sloveniji poklicno rehabilitacijo izvajajo ustanove in organizacije, ki so specializirane za pomoč pri vračanju delovnih invalidov nazaj na trg dela. Ključni izvajalci so: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki skrbi za načrtovanje in financiranje poklicne rehabilitacije, usmerja osebe, ki so upravičene do poklicne rehabilitacije, k ustreznim izvajalcem in pokriva stroške rehabilitacije; Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije (ZRSZ), ki sodeluje z delodajalci in izvajalci pri vključevanju delovnih invalidov na trg dela; ter izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, ki osebo praktično usposobijo za nadaljevanje dela, in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Poznamo dve obliki poklicne rehabilitacije; poklicno rehabilitacijo v sistemu zdravstvenega zavarovanja, na katero zavarovano osebo usmeri izbrani zdravnik, in poklicno rehabilitacijo v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer o tem odloča ZPIZ. Ker je ta oblika v praksi pogostejša, v nadaljevanju ob pomoči vodje Centra za poklicno rehabilitacijo URI Soča, Sonje Kotnik, odgovarjamo na nekaj najpogostejših vprašanj.

Podrobnejše informacije o poklicni rehabilitaciji v sistemu zdravstvenega zavarovanja lahko preberete v letošnji februarski tematski številki Delavske enotnosti (Izgorelost, stran 12–14).

V ZPIZ-2 je poklicna rehabilitacija opredeljena kot »celosten proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje, oziroma se ga usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki«.

Kdo je upravičen do poklicne rehabilitacije?

Do pravice do poklicne rehabilitacije ste upravičeni vsi, ki ste pokojninsko in invalidsko zavarovani (v nadaljevanju tudi: zavarovanec) in se po zdravljenju ne morete vrniti na staro delovno mesto.

Kako začnem postopek poklicne rehabilitacije?

Poklicna rehabilitacija se lahko začne, ko zdravniška komisija ZZZS oceni, da niste več sposobni opravljati svojega prejšnjega dela, vendar bi z ustreznim usposabljanjem ali prilagoditvijo delovnega mesta lahko opravljali drugo delo.

Da bi lahko začeli postopek poklicne rehabilitacije, morate od ZPIZ najprej pridobiti odločbo o delovni invalidnosti. Pobudo za začetek postopka daste sami ali pa jo poda vaš osebni zdravnik. To poteka tako, da izpolnite obrazec o delovni anamnezi, imenovan DD-2 (dostopen s skeniranjem spodnje QR-kode). Vaš osebni zdravnik pa ZPIZ posreduje vašo zdravstveno dokumentacijo. Na podlagi dokumentacije in poslanega obrazca invalidska komisija na ZPIZ oblikuje izvedensko mnenje. V njem izvedenci (zdravniki specialisti) presodijo, ali ste še zmožni za delo, oziroma določijo kategorijo vaše delovne invalidnosti. Za to imajo na voljo štiri mesece.

Kdaj prejmem odločbo o invalidnosti?

Ko invalidska komisija ZPIZ poda izvedensko mnenje, prejmete odločbo, v kateri je jasno opredeljeno, ali pri vas obstaja invalidnost ali ne. Če invalidnost obstaja, ste uvrščeni v eno izmed treh kategorij. Če vam je priznana delovna invalidnost I. kategorije, se lahko invalidsko upokojite, delodajalec pa vas mora odjaviti iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Če vam je priznana delovna invalidnost II. ali III. kategorije, pa ostanete zaposleni in pridobite pravico do premestitve. Delodajalec vam mora na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki ste jo sklenili pred nastankom invalidnosti, ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi z opisom novega delovnega mesta.

Kaj piše v izvedenskem mnenju?

Invalidska komisija v svojem mnenju opredeli, ali ste zmožni delati s krajšim delovnim časom oziroma najmanj štiri ure dnevno, ali je za vas bolj ustrezna premestitev na drugo delovno mesto, prilagoditev delovnega mesta z ustreznimi orodji oziroma program poklicne rehabilitacije. Za program poklicne rehabilitacijo se lahko odločite tudi sami, če ne želite biti premeščeni ali delati s krajšim delovnim časom, vendar pri tem veljajo nekatere omejitve. Predstavljene so v tabeli 2.

Kategorija invalidnosti		Pravica do PR
I.	Oseba ne more opravljati nobenega dela	Oseba ni upravičena do PR, ker je popolnoma nezmožna za delo
II.	Oseba ne more več opravljati prejšnjega dela, vendar je sposobna za drugo, lažje delo v polnem delovnem času	Oseba pred  55. letom, ki se lahko usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom
		Oseba pred 50. letom, ki se lahko usposobi za drugo delo s krajšim delovnim časom (najmanj 4 ure dnevno)
		Oseba po 50. oziroma 55 letu s preostalo delovno zmožnostjo
III.	Oseba je še sposobna delati, vendar na manj zahtevnem delovnem mestu ali delu s krajšim delovnim časom	Oseba pred 65. letom starosti

Tabela 1: Pogoji za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije (Vir: ZPIZ)

Kako formalno začnem program poklicne rehabilitacije?

Medsebojna razmerja med delovnim invalidom, delodajalcem, ZPIZ in zavodom za zaposlovanje so urejena s pogodbo o poklicni rehabilitaciji ne glede na izbrano obliko in način poklicne rehabilitacije. Pogodba se sklene, ko je invalidu pravica do poklicne rehabilitacije priznana z odločbo ZPIZ.

Ali med trajanjem poklicne rehabilitacije ostanem zaposlen?

Delovni invalid ostane med poklicno rehabilitacijo zaposlen pri delodajalcu, pri katerem je bil zaposlen pred nastankom invalidnosti, razen če se mu pogodba o zaposlitvi v času poklicne rehabilitacije izteče. V tem primeru je v postopku voden kot brezposelna oseba.

Kje se izvaja poklicna rehabilitacija?

Program poklicne rehabilitacije, kjer vas napoti izbrani zdravnik, se izvaja na treh lokacijah, v matičnem Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR) Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča v Ljubljani ter na dislociranih lokacijah URI Soča v Mariboru in Murski Soboti. V CPR deluje več rehabilitacijskih timov, to je skupin zdravnikov in drugih strokovnjakov, ki delovne invalide vodijo skozi postopek poklicne rehabilitacije. Poklicna rehabilitacija v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ) pa se izvaja v specializiranih centrih, zdravstvenih ustanovah, invalidskih podjetjih ter pri drugih koncesionarjih, ki izvajajo programe zaposlitvene rehabilitacije.

Kakšne oblike poklicne rehabilitacije poznamo?

Način poklicne rehabilitacije je odvisen od vaših delovnih zmožnosti in potreb, ki se ugotavljajo v postopku izdelave rehabilitacijskega mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov. ZPIZ vas lahko v postopku odločanja o pravici do poklicne rehabilitacije napoti h kateremukoli izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije (glej seznam na strani 12,13), z namenom, da se pridobi mnenje o primernosti za vključitev v poklicno rehabilitacijo (izobraževanje, usposabljanje, prilagoditev delovnega mesta ali delovnega okolja  ipd.).

Mnenje o primernosti za poklicno rehabilitacijo izda izvajalec zaposlitvene rehabilitacije na podlagi vaše obravnave in v skladu s Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije. Pri tem se upoštevajo tudi potrebe in možnosti delodajalca. Možni sta dve obliki poklicne rehabilitacije:

1. Če lahko še naprej opravljate isto delo ali poklic, kot ste ga opravljali pred nastankom invalidnosti, se vaše delovno mesto prilagodi z ustreznimi tehničnimi pripomočki.
2. Če prilagoditev s tehničnimi pripomočki ni izvedljiva, se lahko usposobite za drug poklic ali delo, in to na naslednje načine (75. člen ZPIZ-2):
   1. kratkotrajno usposabljanje in izobraževanje,
   2. praktično delo na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja,
   3. izobraževanje na ustreznih šolah in druge oblike izobraževanja,
   4. izobraževanje ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas.

Kdo vodi program poklicne rehabilitacije?

Program poklicne rehabilitacije vodi rehabilitacijski tim, ki ga sestavljajo zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa (MDPŠ), psiholog, socialni delavec, delovni terapevt, rehabilitacijski tehnolog, po potrebi pa se vključuje tudi zdravnik psihiater.

Kako poteka poklicna rehabilitacija?

Med obravnavo rehabilitacijski tim skuša simulirati vaše delovno okolje in delovne naloge ter ugotoviti, kakšna je vaša vzdržljivost, kje so težave, kaj so vaši potenciali, kje imate omejitve. Pri tem ste izpostavljeni različnim delovnim preizkusom, deležni ste psihološke obravnave. Strokovnjaki obravnavajo vašo celotno socialno situacijo in zdravstveno problematiko. Delujejo timsko in redno sestankujejo, kjer se dogovarjajo, kako bo obravnava potekala, in delajo načrte za nadaljevanje poklicne rehabilitacije. Nato se postopno vračate na svoje ali prilagojeno delovno mesto, v idealnem primeru z minimalnimi prilagoditvami. Če se odločite za izobraževanje za nov poklic, pa vam po zaključku pri iskanju službe pomaga zavod za zaposlovanje.

Infografika 1: Postopek uveljavljanja pravice do poklicne rehabilitacije (klikni za povečavo)

Ali med poklicno rehabilitacijo prejemam finančno podporo?

Dokler ste vključeni v program poklicne rehabilitacije in ostajate zaposleni, od delodajalca ne prejemate plače, temveč nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije. To vam pripada v višini 130 odstotkov invalidske pokojnine mesečno, kot bi jo imeli na dan nastanka invalidnosti. Prejemate jo od pridobitve pravice, to je od podpisa pogodbe, do zaključka programa.

Če bi se ob delu izobraževali za drugo delo s polnim delovnim časom, bi bili upravičeni do denarnega nadomestila v višini 40 odstotkov invalidske pokojnine mesečno, kot bi jo imeli na dan nastanka invalidnosti.

Katere druge stroške še krije ZPIZ?

ZPIZ krije stroške prilagoditve delovnega mesta ali sredstev za delo, če se poklicna rehabilitacija brez tega ne bi mogla izvajati. Če delovni invalid nima možnosti javnega prevoza do kraja izvajanja poklicne rehabilitacije, krije ZPIZ tudi stroške nastanitve delovnega invalida in pripomočke, ki jih ta potrebuje za uspešen zaključek programa.

Kaj se zgodi po uspešno zaključeni poklicni rehabilitaciji?

Če ste ostali zaposleni pri istem delodajalcu, pridobite pravico do premestitve na drugo delovno mesto. To mora biti v skladu z vašimi omejitvami, premestitev pa vam mora zagotoviti delodajalec. Če je mogoča tehnična prilagoditev vašega delovnega mesta, vam mora delodajalec omogočiti, da ostanete na enakem delovnem mestu. Če ste v času izvajanja programa poklicne rehabilitacije postali brezposelni, pa si morate novo delovno mesto najti sami, ob pomoči zavoda za zaposlovanje. Ta vas lahko napoti k različnim izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije, med drugim tudi v invalidska podjetja.

Ali po zaključeni poklicni rehabilitaciji še prejemam nadomestilo?

Če izvedenec ZPIZ – rehabilitacijski strokovnjak ugotovi, da zaradi zdravstvenega stanja po poklicni rehabilitaciji ne morete več opravljati svojega prejšnjega dela s polno zmogljivostjo, ste v določenih primerih upravičeni do začasnega nadomestila. Nadomestilo je namenjeno tistim, ki se po rehabilitaciji zaposlijo na manj zahtevnem delovnem mestu ali na delovnem mestu s krajšim delovnim časom, kar pomeni, da njihov dohodek ne dosega več prejšnjega nivoja. Izplačuje se za omejeno časovno obdobje, dokler se oseba ne prekvalificira ali pridobi drugo ustrezno zaposlitev. Kot uspešno rehabilitiran delovni invalid lahko torej prejemate:

• plačo za dejansko opravljeno delo, kot bi jo prejel vsak drug zaposleni na tem delovnem mestu. Plača je določena s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva vrsta dela, zahtevnost, delovne izkušnje ter delovni čas;
• ali pa začasno nadomestilo, če zaradi omejene delovne zmožnosti po poklicni rehabilitaciji ne dosegate več enakega zaslužka kot pred poškodbo ali boleznijo. Nadomestilo vam pripada v višini invalidske pokojnine, ki bi vam pripadala na dan nastanka invalidnosti. Vse do začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu vam ga mora izplačevati delodajalec, vendar največ dve leti.

Delovnemu invalidu, ki je po zaključku brezposeln ali samozaposlen, pa pripada nadomestilo v višini 50 odstotkov invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Vse do prve nove zaposlitve ga izplačuje ZPIZ, vendar največ dve leti (glej tabelo 2, spodaj).

	Med poklicno rehabilitacijo (PR)		Po poklicni rehabilitaciji
Delovni invalid	Zaposleni, nezmožen dela	Zaposleni, ki se bo ob delu izobražuje za drugo delo	Zaposleni na prilagojenem delovnem mestu	Brezposeln ali samozaposlen
Plača	/	Plača za opravljeno delo	Plača za opravljeno delo	/
Nadomestilo	V višini 130 % invalidske pokojnine	V višini 40 % invalidske pokojnine	V višini 100 % invalidske pokojnine	V višini 50 % invalidske pokojnine
Omejitve	do končane PR	do končane PR	če zaslužek ne dosega prejšnjega nivoja	do prve nove zaposlitve, vendar največ 2 leti
Izplačevalec	ZPIZ	ZPIZ	delodajalec (do začetka dela na drugem delovnem mestu)	ZPIZ

Tabela 2: Prejemki zavarovanca med in po poklicni rehabilitaciji (Vir: ZPIZ-2)

Kako se začasno nadomestilo razlikuje od nadomestila za invalidnost ali delnega nadomestila?

Začasno nadomestilo (84. člen ZPIZ-2) se izplačuje po zaključeni poklicni rehabilitaciji do začetka dela na drugem ustreznem delu. Običajno delodajalec namreč potrebuje nekaj časa, da delovno mesto prilagodi delovnemu invalidu, ki je uspešno zaključil program poklicne rehabilitacije.

Nadomestilo za invalidnost (85. člen. ZPIZ-2) dobi brezposeln delovni invalid, pri katerem je ugotovljena trajna invalidnost (II. ali III. kategorije), zaradi katere svojega dela ne more več opravljati delno ali v celoti, ter delovni invalid, ki se je zaposlil na drugem delovnem mestu (v tem primeru dobi nadomestilo v višini 20 oz. 35 odstotkov invalidske pokojnine). Gre za dolgoročno nadomestilo, ki se izplačuje vse do invalidske upokojitve.

Delno nadomestilo (86. člen ZPIZ-2) ima delovni invalid s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega (najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko). V zakonu je natančno opredeljena tudi različna višina nadomestil za različne okoliščine.

Natančnejši pogoji glede upravičenosti do različnih oblik nadomestil ter njihova višina so določeni v zakonu.

Ali lahko izgubim pravico do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije?

Pravico do nadomestila lahko izgubite, če v 15 dneh po vročitvi ne podpišete pogodbe o poklicni rehabilitaciji, če ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, oziroma če v določenem roku iz neopravičenih razlogov ne začnete ali končate programa poklicne rehabilitacije. Če kršite obveznosti iz pogodbe, npr. ne poročate o svojem učnem napredku med izobraževanjem, lahko ZPIZ od pogodbe enostransko odstopi. Še več, če programa poklicne rehabilitacije ne končate uspešno, morate ZPIZ povrniti vse nastale stroške, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V takem primeru tudi izgubite status delovnega invalida, na podlagi iste invalidnosti pa ne morete pridobiti drugih pravic iz invalidskega zavarovanja.

Ali me delodajalec med poklicno rehabilitacijo lahko odpusti?

Ne, delodajalec ne sme odpustiti delavca med trajanjem poklicne rehabilitacije. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v Sloveniji določa, da je delavec v času, ko opravlja poklicno rehabilitacijo, zaščiten pred odpovedjo. To pomeni, da vam je delodajalec dolžan zagotoviti varnost zaposlitve in vam v tem obdobju ne sme prekiniti pogodbe o zaposlitvi.

Do odpovedi lahko pride zgolj v primeru, če delodajalec po zaključenem programu poklicne rehabilitacije nima na voljo ustreznega delovnega mesta za vas. Pri tem mora upoštevati vse zaščitne določbe zakonodaje.

Ali se mi med poklicno rehabilitacijo šteje zavarovalna doba?

Ker v času poklicne rehabilitacije ne prejemate plače, od katere bi se odšteli prispevki, vam to obdobje ne šteje v zavarovalno dobo, čeprav ostanete v delovnem razmerju pri delodajalcu, pri katerem ste bili zaposleni ob nastanku invalidnosti. Izjema je le, če ste bili ob nastanku invalidnosti brezposelni ali to postanete med trajanjem poklicne rehabilitacije. V tem primeru se vam čas, prebit na poklicni rehabilitaciji, šteje v zavarovalno dobo.

Število zavarovancev vključenih v poklicno rehabilitacijo, decembra 2023

Po podatkih ZPIZ je bilo 31. decembra 2023 v poklicno rehabilitacijo vključenih 233 zavarovancev (v letu 2022: 211). V letu 2023 je bilo podpisanih 14 odstotkov več pogodb o poklicni rehabilitaciji kot v letu 2022. Rehabilitiralo se je 85 moških in 67 žensk, rehabilitantov je bilo največ v starostni skupini od 41 do 50 let (43 %), nato od 31 do 40 let (35 %), sledijo starejši od 51 let (10 %), za njimi so stari od 26 do 30 let (7 %), najmanj pa je starih do 25 let (5 %). Spremenili so se tudi oblike in način poklicne rehabilitacije, pri čemer so stroški nasproti stroškom dolgotrajnega absentizma zanemarljivi.

Izplačana nadomestila za čas poklicne rehabilitacije	2.068.373 EUR
Stroški poklicne rehabilitacije delovnih invalidov	655.923 EUR
Adaptacije in prilagoditve delovnih mest	16.097 EUR
Stroški storitev zavodov za usposabljanje invalidov	214.271 EUR

Tabela 3: Višina sredstev, neposredno povezanih s poklicno rehabilitacijo, ki jih zagotavlja ZPIZ, za leto 2023 (Vir: Letno poročilo ZPIZ za leto 2023)

---

Zaposlitvena rehabilitacija

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji (ZZRZI) omogoča zaposlovanje invalidov, ki ob nastanku svoje invalidnosti zanjo niso bili zavarovani. Gre torej za osebe, ki se rodijo z neko obliko invalidnosti (gluhost, slepota ali slabovidnost, težave v duševnem razvoju in druge oblike) ali pa jo pridobijo v otroštvu.

V praksi se je namreč pokazalo, da invalidne osebe, ki so šle skozi različne oblike izobraževanja in so ob njegovem zaključku za delo sposobne, izginejo s trga dela, kljub temu da bi bile pripravljene delati. Ker takšne osebe na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) niso zavarovane iz naslova dela, jim ne pripada pravica do poklicne rehabilitacije. ZZRZI jim zato omogoča, da se za delo usposobijo na različne načine, ki jih omogoča Zavod za zaposlovanje (ZRSZ).

Pri zaposlitveni rehabilitaciji gre običajno za dolgotrajen proces. V njem je treba ugotoviti zdravstvene omejitve, ki določijo, kakšnega poklica oseba ne more opravljati, ter predvsem funkcionalnost osebe: kakšna opravila zmore in za kakšen poklic se lahko usposobi. Zdravstvena diagnoza je zato pri zaposlitveni rehabilitaciji v nasprotju s poklicno rehabilitacijo sekundarnega pomena. Zaposlitvena rehabilitacija (ZR) se izvaja kot javna služba v okviru mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Mrežo izvajalcev sestavljajo koncesionarji. To so javni zavod URI Soča in druge pravne oziroma fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in imajo licenco za sedemletno obdobje. V nadaljevanju odgovarjamo na najpogostejša vprašanja ob pomoči Tomaža Čučnika, direktorja Zavoda invalidskih podjetij Slovenije (ZIDS).

Po ZZRZI je invalid »oseba, ki pridobi status invalida po tem zakonu in pri kateri so ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni, in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli, da ohrani zaposlitev ali da v zaposlitvi napreduje«.

Kdo je upravičen do zaposlitvene rehabilitacije?

Do zaposlitvene rehabilitacije so upravičeni invalidi, ki uveljavljajo pravico do priznanja statusa invalida po ZZRZI ter pravico do zaposlitvene rehabilitacije na Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ).

Kako poteka postopek zaposlitvene rehabilitacije?

Invalid mora na območni službi ZRSZ sprožiti postopek tako, da poda vlogo, ki ji priloži zdravniški izvid in mnenje osebnega zdravnika. Priložiti mora tudi drugo dokumentacijo, s katero dokazuje svojo invalidnost. Če že ima odločbo o invalidnosti, priloži tudi to. Na območni službi ZRSZ postopek za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije vodi rehabilitacijski svetovalec. Ta vlogo predstavi rehabilitacijski komisiji zavoda, ki jo sestavljajo predstavniki različnih strok: zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa (MDPŠ), strokovnjaki s področja invalidskega varstva, zaposlovanja in trga dela ter različni zdravniki specialisti, ki se razlikujejo glede na bolezen, duševno ali telesno okvaro obravnavane osebe. Rehabilitacijska komisija poda svoje mnenje, svetovalec pa izdela rehabilitacijski načrt. V njem določi vrsto, obseg, način izvajanja in trajanje različnih storitev zaposlitvene rehabilitacije.

S priznano pravico do zaposlitvene rehabilitacije pridobi oseba z invalidnostjo pravico do storitev zaposlitvene rehabilitacije, do aktivnega sodelovanja in do denarnih prejemkov.

Kje se izvaja zaposlitvena rehabilitacija?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vsaki dve leti pripravi posodobljeno mrežo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. V Sloveniji imamo trenutno 13 organizacij izvajalcev zaposlitvene rehabilitacijez 18 strokovnimi timi. Mreža izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije zagotavlja, da so storitve te rehabilitacije dostopne vsem invalidom, ne glede na kraj bivanja, razlog, vrsto ali čas nastanka invalidnosti, stopnjo izobrazbe, starost in spol.

Kdo izvaja zaposlitveno rehabilitacijo?

Pri vsakem izvajalcu delujejo rehabilitacijski timi. Oblikovani so glede na vrsto in pogostost različnih vrst invalidnosti v populaciji (npr. za osebe s težavami v duševnem razvoju, gluhe in naglušne, slepe in slabovidne itd.). Sestavljeni so iz strokovnih delavcev različnih usmeritev, od zdravnikov do psihologov, socialnih delavcev, delovnih terapevtov, pedagogov in drugih strokovnjakov s področja rehabilitacije, zaposlovanja ali invalidskega varstva. Ti strokovnjaki osebi s priznano invalidnostjo pomagajo v postopku zaposlitvene rehabilitacije enako kot v postopku poklicne rehabilitacije.

Kako je videti program zaposlitvene rehabilitacije?

Program zaposlitvene rehabilitacije se izvaja pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije in je v svojem bistvu zelo podoben programu poklicne rehabilitacijeo. Invalid je ob začetku programa brezposeln. Sicer pa se najprej ocenijo delovne zmožnosti in njegove potrebe, da se ugotovi, kakšne so njegove sposobnosti in omejitve. Na podlagi tega se pripravi individualni načrt, ki določa aktivnosti za izboljšanje zaposlitvenih možnosti. Invalidu se svetuje in pomaga pri izbiri poklicne poti in pridobivanju novih znanj. Sledi praktično usposabljanje na delovnem mestu, ki omogoča pridobivanje izkušenj in prilagoditev delovnega mesta glede na potrebe posameznika. Vključena je tudi psihosocialna podpora, ki pomaga pri premagovanju osebnih in socialnih ovir ter krepi samozavest in motivacijo. Sledi aktivno iskanje zaposlitve, pri čemer se sodeluje z delodajalci, da se posameznik uspešno vključi v delovno okolje. Program se redno spremlja in po potrebi prilagaja glede na napredek posameznika.

Storitve zaposlitvene rehabilitacije po 15. členu ZZRZI

Kakšno nadomestilo pripada invalidu med zaposlitveno rehabilitacijo?

Invalid, ki mu je priznana pravica do zaposlitvene rehabilitacije, ima pravico do denarnih prejemkov glede na vrsto, obseg in čas trajanja storitev, in sicer:

• plačila stroškov javnega prevoza za invalida in njegovega spremljevalca;
• plačila stroškov za prehrano po Uredbi;
• plačila stroškov bivanja v višini največ 20 odstotkov minimalne plače mesečno, če se ZR izvaja več dni zaporedoma in mu je otežen vsakodnevni prihod k izvajalcu;
• denarnega prejemka v višini 54 odstotkov minimalne plače mesečno, če se ZR izvaja v obsegu od 60 do 128 ur mesečno;
• denarnega prejemka v višini 65 odstotkov minimalne plače mesečno, če se izvaja v obsegu najmanj 129 ur mesečno.

Do denarnega prejemka za čas trajanja zaposlitvene rehabilitacije je upravičen tudi invalid, ki prejema denarno nadomestilo, socialno pomoč za brezposelne ali denarno nadomestilo po predpisih iz naslova invalidskega zavarovanja.

Kaj se zgodi po uspešno zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji?

Po končani zaposlitveni rehabilitaciji, ki traja v povprečju od šest do osem mesecev (največ pa dve leti), izda rehabilitacijska komisija ZRSZ oceno zaposlitvenih možnosti invalida. To stori na podlagi mesečnih poročil in zaključnega mnenja izvajalca zaposlitvene rehabilitacije. Ocena zaposlitvenih možnosti vsebuje informacije o zaposljivosti invalida v običajnem delovnem okolju, v invalidskem podjetju, podporni ali zaščitni zaposlitvi, o usposobljenosti za delo oziroma omejitvah za delo. Vsebuje pa tudi informacije o morebitnih podpornih storitvah in potrebnih prilagoditvah na delovnem mestu. Izidi zaposlitvene rehabilitacije so lahko:

• zaposlitev v običajnem delovnem okolju,
• zaposlitev v običajnem delovnem okolju s podporo oziroma podporna zaposlitev (z odločbo),
• zaposlitev v invalidskem podjetju,
• zaposlitev v invalidskem podjetju na zaščitenem delovnem mestu (z odločbo),
• zaposlitev v zaposlitvenem centru (z odločbo, v Sloveniji jih trenutno deluje 66).

Če invalid ni zaposljiv, pridobi odločbo o nezaposljivosti in s tem pravico do vključitve v programe socialne vključenosti, izbrane na javnem razpisu. Programi socialne vključenosti so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. V Sloveniji jih trenutno na različnih koncih izvaja 22 organizacij.

Kje se lahko invalid zaposli po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji?

Zaposlitvena rehabilitacija je prilagojena zmožnostim, interesom, stopnji izobrazbe in delovnim izkušnjam posameznikov v povezavi z vrsto njihove invalidnosti. Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije imajo zato oblikovano mrežo delodajalcev, ki zagotavlja najbolj optimalne pogoje za usposabljanje invalidov na konkretnih delovnih mestih oziroma v izbranih poklicih z možnostjo zaposlitve. Mreža delodajalcev je prilagojena vrsti izobrazbe in delovnim izkušnjam v lokalnem okolju invalida in vključuje zaposlovanje na odprtem trgu, invalidska podjetja, zaposlitvene centre ter programe socialne vključenosti za tiste z najtežjimi oblikami invalidnosti.

Seznam izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije (2021-2027)

Kako se te delovne organizacije med seboj razlikujejo?

Večina invalidov se zaposluje na odprtem trgu, trenutno jih je tam zaposlenih okoli trideset tisoč. Poznamo pa tudi posebne oblike zaposlitve, med njimi so invalidska podjetja, ki delujejo kot običajna podjetja na trgu in zaposlujejo praviloma težje invalide. Tretja oblika zaposlovanja so zaposlitveni centri, ki niso nujno gospodarske družbe, temveč tudi zavodi, inštituti ali druge pravne osebe, ki prav tako izvajajo poslovno dejavnost, ustanovljeni pa so izključno z namenom zaposlovanja (najtežjih) invalidov na tako imenovanih zaščitenih delovnih mestih. V zaposlitvenih centrih so zaposleni invalidi pod stalnim nadzorstvom in vodstvom mentorja, v invalidskih podjetjih jim svetujejo in jih podpirajo mentorji. Vse naštete organizacije zaposlenim normalno izplačujejo plačo, regres in druge pravice, izhajajoče iz dela.

Kakšne dejavnosti najpogosteje opravljajo invalidska podjetja?

Cilj invalidskih podjetij je, da so stalna in stabilna oblika zaposlitve za invalide, ki se v njih zaposlujejo glede na svoje preference, znanja, izobrazbo. Sicer pa prevladujejo enostavnejša dela, kot so sestavljanje, pakiranje, čiščenje itd. Večina zaposlenih (delovnih) invalidov je bila pred nastankom invalidnosti zaposlena v delovno zahtevnih okoljih, tako da dejavnosti invalidskih podjetij običajno niso tako zelo zahtevna, da so primerna za zaposlene.

Kakšni problemi pestijo invalide, ki se zaposlujejo v invalidskih podjetjih?

Zelo različni, odvisno od invalidnosti in starosti. Starejši invalidi imajo več fizičnih omejitev in bolezni. Danes je na zaposlitvenem trgu vedno več invalidov z različnimi vrstami omejitev. Povečalo se je recimo število invalidov z duševnimi motnjami in drugimi psihičnimi omejitvami ter oseb s kombiniranimi fizičnimi in psihičnimi invalidnostmi. To prinese potrebo po večji skrbi in strokovnem delu z ljudmi v samih podjetjih.

Ali je invalid po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji še upravičen do nadomestila?

Na podlagi ocene doseganja delovnih rezultatov, ki jo izdela izvajalec zaposlitvene rehabilitacije ob zaključku rehabilitacije, lahko invalid vloži vlogo za priznanje pravice do subvencioniranja plače pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu (ŠRIPS).

Obenem lahko invalidsko podjetje, zaposlitveni center, izvajalec programa socialne vključenosti ali invalid sam kadarkoli predlagajo ponovno oceno doseganja delovnih rezultatov zaposlenega, če ocenjujejo, da so se ti bistveno spremenili.

Delodajalec ni navdušen, da bi zaposlil invalida. Kaj ga lahko motivira?

Od leta 2004 na možnosti za zaposlovanje invalidov neposredno vplivajo državne spodbude za delodajalce, s čimer želi država le-te motivirati za sodelovanje pri reševanju zaposlitvene problematike invalidov. Med pomembnejše ukrepe za zaposlovanje invalidov spada kvotni sistem, ki obvezuje delodajalce z najmanj 20 zaposlenimi, da v celotnem številu zaposlenih zaposlujejo tudi obvezni delež invalidov. V to kvoto štejejo invalidi, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko. Kvote se razlikujejo glede na dejavnosti, a ne morejo biti manjše od dveh in ne večje od šestih odstotkov skupnega števila zaposlenih. Možna pa je tudi nadomestna izpolnitev kvote; v tem primeru sklenejo delodajalci pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem.

Če delodajalec kvote ne izpolnjuje, mora v Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad plačati prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov, in sicer v višini 70 odstotkov minimalne plače za toliko invalidov, kolikor bi jih bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Tako zbrani denar se porabi za financiranje drugih spodbud za zaposlovanje invalidov, kot jih določa ZZRZI, to pa so: subvencija plače, plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in delovnih sredstev, plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov, nagrade za preseganje kvote, letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov itd.

Infografika 2: Postopek pridobitve statusa invalida in obravnave pri izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije (klikni za povečavo).

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!