Podpisan dogovor o pokojninski reformi

2. 4. 2025

Socialni partnerji oziroma vse tri strani – vladna, delodajalska in sindikalna – so danes podpisale dogovor o predlogu pokojninske reforme oziroma novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v kateri je od lanske jeseni za pogajalsko mizo sedelo 35 predstavnikov vlade in socialnih partnerjev, zastopanih v ESS, torej tudi ZSSS. Danes pa je bil torej podpisan dogovor socialnih partnerjev o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, z njim pa so se tako zaključila šestmesečna tristranska pogajanja o vladnih izhodiščih za reformo pokojninsko-invalidskega zavarovanja v Sloveniji.  

Na sindikalni strani smo današnji podpis predloga pokojninske reforme pospremili z zavedanjem, da gre za kompromis, da rešitve niso idealne, so pa po zaključenih pogajanjih boljše, kot bi bile glede na prvotna vladna izhodišča. Sindikati smo si v pogajanjih sicer prizadevali, da bi hkrati zaščitili položaj zdajšnjih in bodočih upokojencev ter upokojenk.

Po predlogu pokojninske novele se bo med drugim zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 naprej pa bo znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predvidena pa je tudi božičnica, in sicer že novembra letos.

Težavna in zahtevna pogajanja

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je ob podpisu dogovora dejala, da so bila pogajanja izjemno zahtevna in težka, temeljila so tudi na strokovnih podlagah. »In verjamem, da se bo tudi v času javne razprave pokazalo, kako zahtevno je to področje. Če smo skušali socialni partnerji iskati določen spodnji sprejemljiv minimum z vseh strani in za vse skupine, bo javna razprava seveda razgrnila posamezne interese, probleme in podobno,« je napovedala. Ob tem je navedla, da bodo po opravljeni javni razpravi socialni partnerji še enkrat preverili prejete predloge in tiste, ki bodo sprejemljivi za vse tri, tudi vključili v sam predlog zakona. Kot je poudarila, je sicer predlog sprememb bolj namenjen bodočim upokojencem in upokojenkam kot pa sedanjim, ob tem pa je ocenila, da se je vendarle našel prostor za izboljšanje tudi njihovega položaja, »pa da hkrati ne obremenjujemo pretirano bodočih generacij, saj smo se tega lotili pravočasno,« je ocenila. Tako je, kot je dejala, tudi prehodno obdobje za zvišanje upokojitvene starosti dovolj dolgo. V ZSSS pa smo s stisnjenimi zobmi pristali na to, da se ne povečajo prispevne stopnje za delodajalce. Delavke in delavci trenutno namreč za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujemo dvakrat več v pokojninsko blagajno kot delodajalci. »To je zdaj stvar kompromisa, žal pa mi je, da je tudi delodajalska stran zamudila priložnost, da bi ob izenačitvi prispevne stopnje lahko storili tisto, o čemer govorimo ves čas, torej ne povečali bruto plač, ampak zvišali neto plače,« je izpostavila sindikalistka.

Podpisniki so poudarili, da je rezultat pogajanj sprejemljiv kompromis, ki naj pokojninski sistem pravočasno pripravi na tako imenovani demografski prehod, za katerega je potrebno v naslednjih letih pripraviti pogoje za njegovo takratno javnofinančno vzdržnost. Kompromis med drugim današnjim generacijam, ki so se izčrpale s težkim fizičnim delom v desetletjih neergonomskih delovnih razmer, zagotavlja dolgo in postopno prehodno obdobje.

Prihodnja zvišana upokojitvena starost seveda zahteva učinkovitejšo zaščito poklicnega zdravja današnje in jutrišnje aktivne generacije. Zato so na primer na ministrstvu za delo že leta 2023 z bolj učinkovito zaščito poklicnega zdravja utemeljili sprejem novega Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Danes podpisani dogovor pa v 10. točki določa še, da bodo podpisniki med drugim v nadaljevanju tudi: opredelili dodatne ukrepe v Zakonu o urejanju trga dela, ki naj bi ohranjali  zdravje in delovno zmožnost starejših delavcev ter omogočili postopen prehod iz delovne aktivnosti v upokojitev in pripravili Uredbo o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katere je obvezna vključitev v dodatno poklicno zavarovanje. Napovedana je tudi vključitev še dodatnih poklicev v poklicno zavarovanje.

Povzeto po Strokovni službi ZSSS za varnost in zdravje pri delu

»Vsaka pogajanja so vedno težka in na koncu je dosežen kompromis rezultat tega, da vsak popusti. Sam menim, da smo zamudili priložnost, vlada in delodajalci, ko bi lahko z izenačevanjem prispevne stopnje  naredili korak naprej k pravičnejši obremenitvi s prispevki tako delodajalcev kot tudi delavstva. Po drugi strani pa smo naredili s to reformo tudi precej dobrih stvari, zlasti na področju invalidskih pokojnin, glede sedanjih upokojencev s spremembami, ki zadevajo varstveni dodatek, s spremembo in odpravo starosti za dodelitev varstvenega dodatka, z odpravo izjave o preživljanju otrok in z ukrepom, da ne bo treba več vsakih šest oziroma dvanajst mesecev obnavljati te vloge, ampak bo dovolj samo ena na začetku … To so stvari, ki bodo po mojem prepričanju vplivale na več deset tisoč upokojencev. Marsikateremu upokojencu in upokojenki pa bo vse skupaj olajšalo dostop do varstvenega dodatka,« pa je povedal izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog ter eden od članov pogajalske skupine ZSSS Andrej Zorko, ki je prav tako poudaril, da je pogajalska skupina želela doseči spremembe tudi za sedanje upokojenke in upokojence. »Uspeli smo delno, in sicer, da sta letni in potem še zimski dodatek postala sistemski pravici ter kot taka nista več odvisni od zakona o izvrševanju proračuna, od vsakoletnih pogajanj. Želeli bi si seveda višji dodatek ter eden oziroma dva zneska in vezavo na povprečno pokojnino. Uspešni smo bili glede sistemske ureditve, glede višine pa verjamem, da se bo dalo v bodoče še kaj narediti. Vsaka zakonodaja je živa. Tudi če danes nekaj sprejmeš, ne pomeni, da ne moreš tega čez leto ali dve spremeniti. Ne gre pozabiti, da so v zakonu varovalke in različni nastavki, ki odpirajo možnost tudi na področju prispevkov. Je pa treba vedeti, da prispevki niso glavni del reforme. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa pogoje za upokojitev, pravice sedanjih upokojencev, višina prispevkov ipd. pa je določena v drugem zakonu. Tudi, če bi prišlo do izenačitve prispevne stopnje delavcev in delodajalcev, menim, da bi proračun še naprej moral prispevati sredstva.«

Izvršni sekretar ZSSS je med drugim dodal še: »Vedeti moramo, da se s to pokojninsko reformo ne poslabšujejo pogoji upokojevanja, je pa res, in to nas še čaka, da moramo na področju zaposlovanja starejših, urejanja njihovega delovnega okolja, kar potrjujejo tudi mednarodne primerjave, narediti ne le enega, ampak več korakov naprej. En del nas čaka pri spremembah zakona o urejanju trga dela, drugi del, ki je po mojem mnenju pomembnejši, pa na področju politik zaposlovanja, in sicer na način, da bodo delovna okolja starejšim prijaznejša, da bodo lahko dalj časa ostali na delovnem mestu in podobno.«   

Foto Miha Poredoš