Po dveh (dolgih) letih na Rožniku znova zagorel prvomajski kres

3. 5. 2022

Po dveh letih, v katerih nam je življenje pošteno krojil novi koronavirus, smo na ZSSS 132 let po prvem praznovanju praznika dela na Slovenskem znova po vsej državi organizirali prvomajska praznovanja s kresovi, mlaji, nageljni, budnicami, sindikalnimi nagovori … Tudi na ljubljanskem Rožniku, enem najbolj tradicionalnih prizorišč obeleževanja praznika dela je bilo, 30. aprila zvečer in 1. maja dopoldne, jasno, da smo praznik pogrešali vsi – tako sindikati kot običajni obiskovalci in obiskovalke.

Skupina sindikalistk in sindikalistov, med katerimi so bili tudi vsi trije govorci na prireditvi Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, Jakob Počivavšek, predsednik KSS Pergam in Bojan Hribar, generalni sekretar Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), se je sicer pozno popoldne na predvečer praznika dela zbrala že v Tivoliju in se potem skupaj odpravila na Rožnik, na katerem sta bili že postavljeni dve, s sindikalnim materialom bogato obloženi stojnici ZSSS, prizorišče pa pripravljeno za proslavo. Za razliko od marsikaterega prejšnjega leta tokrat ni bilo glavno vprašanje, ali bo zdržalo vreme, ki je bilo tokrat na naši strani, zato so bili odveč zaskrbljeni pogledi v nebo.

Sindikalni stojnici sta predstavljali eno glavnih središč dogajanja z dobro razpoloženimi sindikalistkami in sindikalisti različnih generacij in ozadij, ki so ob vhodu na prizorišče skrbeli za to, da je staro in mlado, ki je ves večer valovilo mimo, dobilo karkoli je pač potrebovalo – od sladkih priboljškov za najmlajše do sindikalnega promocijskega materiala in tudi marsikaterega pogovora ter kakšnega nasveta za tiste malo starejše.

 

Delavske pravice in dolžnosti

Pred prižigom kresa in po prvi dozi dobre, plesne muzike so bili, kot je to v navadi, na vrsti slavnostni govori. Prva je spregovorila predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki se je najprej na kratko ozrla na zgodovino delavskega gibanja, od začetkov in zametkov sindikalnega organiziranja, nizkih mezd ter delavk in delavcev, ki so umirali že pri petintridesetih, do 20. stoletja, obeh svetovnih vojn in življenja v nekdanji Jugoslaviji. Vsi smo slišali za Karla Marxa, Friedricha Engelsa, za čartiste, ludiste, ki so razbijali stroje, ostala pa je kopica ljudi, za katere smo slišali bistveno manj, je povedala sindikalistka. »Vse to sestavlja delavsko gibanje, vse to je prineslo pravice, ki jih danes imamo ali pa nimamo. Na nas je, da ne pozabimo na boj vseh tistih, ki so za nas izborili to, kar uživamo v sedanjosti. In hkrati ne smemo pozabiti, da smo mi tisti, ki v tem trenutku ustvarjamo boljše pogoje za življenje naših otrok, naših naslednjih generacij. Delovni čas, prekarno delo, dostojna starost, varnost zaposlitve, varnost in zdravje pri delu, pogoji dela, pa tudi socialni dialog, vse to je tisto, na kar moramo biti v tem trenutku izjemno pozorni in paziti, da nam ne vzamejo tega, kar še imamo. Naj vam položim na srce še eno misel: delavstvo ima pravice in tudi dolžnost, da jih ohranimo in izboljšamo. Zato vas vabim vse, da po svojih najboljših močeh prispevate k temu, da bo naša bodočnost boljša od tega, kar živimo v tem trenutku. In da ne bo samo kapital tisti, ki je pomemben oziroma da ne bomo merili naših življenj samo prek dodane vrednosti, lastne produktivnosti in kapitalskih dobičkov, ampak da nam bo vsem bolje …« je še dodala.

 

Dve težki leti

»Za nami sta dve leti, polni negotovosti zaradi epidemije, dve leti, v katerih glas delavstva ni bil slišan. Dve leti, ko ni bilo socialnega dialoga in še kakšno leto več, odkar so vprašanja, pomembna za delavstvo, postavljena na stranski tir. Praznik dela letos prihaja ob zelo pomembnem času. Tako kot je pomlad čas ponovnega prebujenja narave, je letošnji prvi maj čas, ko se mora ponovno prebuditi socialni dialog. Pred Slovenijo je zahtevno obdobje iskanja virov za pokrivanje primanjkljaja v javni blagajni, iskanja odgovorov na strateška vprašanja, povezana z delavskimi pravicami, in sicer v spreminjajočem se svetu, ki terja prilagoditve zaradi digitalizacije, ki je, če ne prej v epidemiji, zakorakala z velikimi koraki v naša življenja, pa s podnebnimi spremembami, inflacijo in varnostnimi vprašanji, ki jih pred nas in Evropo postavlja vojna v Ukrajini. Ne moremo se zadovoljiti s parcialnimi rešitvami in z gasilskimi akcijami, s katerimi so zadovoljne enkrat ene, drugič pa druge skupine, ampak so nujne rešitve, namenjene vsem,« pa je dejal Jakob Počivavšek iz KSS Pergam. In poudaril, da je edini način kako najti odgovore na omenjena zahtevna in zapletena vprašanja, socialni dialog, sporočilo delavstva ob prazniku dela tistim na oblasti pa da mora biti: nič o nas brez nas!

V KSJS nas rezultati nedavnih parlamentarnih volitev navdajajo z optimizmom, da bo po oblikovanju nove vlade prišlo do obnovitve enakopravnega socialnega dialoga na državni ravni, pa je izpostavil generalni sekretar omenjene sindikalnega organizacije Bojan Hribar in kot naloge nove vlade omenil ohranitev in nadaljnji razvoj javnega zdravstva, postopno skrajševanje delovnega časa na 32 ur tedensko oziroma na štiri dni na teden ob enakem plačilu, oblikovanje ustreznega demografskega sklada, vzpostavitev stabilno financirane in vsem dostopne dolgotrajne oskrbe, krepitev institucionalne, uredniške in finančne samostojnosti javnih medijev, kot sta na primer Radiotelevizija Slovenija in Slovenska tiskovna agencija, strokovno avtonomijo in neodvisnost institucij pri zagotavljanju notranje varnosti države in tudi normativno utrjevanje položaja sindikatov.

 

Gregor Inkret

Zapis z drugih prvomajskih prireditev, ki smo jih organizirali po vsej Sloveniji, je dostopen tukaj:

Od Križne gore do Gornje Radgone – S prvomajskega popotovanja po Sloveniji