Dobro je vedeti: Plesen je zdravju škodljiva

22. 2. 2024

Delodajalec mora zagotavljati varno in zdravo delovno okolje. Oceniti mora nevarnosti in sprejeti ustrezne ukrepe. To velja tudi za biološke nevarnosti, med katerimi je tudi plesen v delovnih prostorih.

Niso vsi prostori, kjer delamo, brezhibni; tudi če ne delamo z nevarnimi snovmi in organizmi, smo lahko v nevarnosti zaradi vpliva kemijskih in bioloških nevarnosti. Med slednje sodi tudi plesen. Kulturne institucije, v katerih delajo delavke in delavci v kulturi, so nemalokrat v starih stavbah, ki so slabo vzdrževane, po zidovih je veliko plesni, tudi črne, ponekod naj bi rasle celo gobe.

Kaj lahko naredijo delavke in delavci, ki so prisiljeni delati v takih prostorih in delodajalec kljub pozivom ne izvede sanacije? Plesen je dejansko nevarna za zdravje. To nam je sporočila strokovna sodelavka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm, ki se je po odgovore obrnila tudi na inšpektorat za delo. Od tam je dobila pojasnilo, da sami sicer niso pristojni za avtentično razlago zakonodaje, nudili pa so svojo strokovno pomoč.

Dolžnosti delodajalcev so jasne

»Skladno s temeljnimi načeli Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; ZVZD-1) mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Prav tako mora delodajalec pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo delavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe. Po ZVZD-1 ima delavec pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Delavec pa mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,« so zapisali uvodoma in dodali, da pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. V tem pravilniku je določeno, da mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da ni ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu na takšnih delovnih mestih. Delovna mesta, na katerih delavci opravljajo delo, mora delodajalec urediti in vzdrževati tako, da sama po sebi ne predstavljajo tveganj za varnost in zdravje pri delu.

»Po 6. členu Pravilnika pa je delodajalec dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev, kot tudi drugih oseb, ki se nahajajo v njegovih prostorih, tako da redno čisti delovna mesta, delovno opremo ter prezračevalne in klimatske naprave,« je v svojem dopisu opozoril inšpektorat in dodal, da mora skladno s 17. členom ZVZD-1 delodajalec pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

• identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
• ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
• oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
• odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
• odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

V drugem odstavku tega člena je določeno, da mora delodajalec popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

• ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
• ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
• ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Tretji odstavek pa nalaga obvezo delodajalcu, da mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

• načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
• načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
• opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Kje se najpogosteje pojavi izpostavljenost biološkim dejavnikom tveganja?

Kadar koli so ljudje na svojem delovnem mestu v stiku:

• z naravnimi ali organskimi materiali, kot so prst, glina,

• rastlinski material (seno, slama, bombaž itd.),

• s snovmi živalskega izvora (npr. volno, dlako),

• s hrano,

• z organskim prahom (npr. moko, papirnim prahom, odmrlimi

• celicami kože),

• z vodo, odpadno vodo,

• s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami.

Biološki dejavniki sodijo v oceno tveganja

Kot so opozorili na inšpektorati za delo, imajo delavke in delavci »pravico, da preverijo, ali je delodajalec ocenil tveganje tudi glede škodljivih bioloških dejavnikov in to vključil v izjavo o varnosti z oceno tveganja«. To izjavo o varnosti z oceno tveganja je vedno znova tudi treba dopolnjevati in popravljati (pripraviti revizijo) ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.

»V drugem členu Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (Uradni list RS, št. 168/20) je opredeljen pojem ’biološki dejavnik’ kot mikroorganizem, vključno z gensko spremenjenim organizmom, celična kultura in človeški endoparazit, ki lahko povzroči okužbo, alergijo ali zastrupitev. Vključujoč tudi ta pravilnik, izdela delodajalec oceno tveganja, pri čemer se upošteva (drugi odstavek 3. člena):

• razvrstitev bioloških dejavnikov, ki so ali so lahko nevarni za zdravje ljudi, v skladu s 17. členom tega pravilnika;
• priporočila pristojnega organa, v katerih je navedeno, da je potrebno določen biološki dejavnik nadzorovati, da bi se zavarovalo zdravje delavcev, kadar so ali so lahko le-ti, zaradi svojega dela, izpostavljeni takemu biološkemu dejavniku;
• bolezni, ki jih delavci lahko dobijo zaradi svojega dela;
• bolezni, ki se ugotovijo pri delavcu, njihov pojav pa je neposredno povezan z delom tega delavca;

in možne alergogene ali toksične vplive ter mutagene oziroma karcinogene vplive, zaradi dela delavcev z biološkimi dejavniki,« so zapisali na inšpektoratu in dodali, da skladno s prvim odstavkom 6. člena tega pravilnika »delodajalec prepreči izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom v vseh primerih, ko rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev. V drugem odstavku 6. člena tega pravilnika je določeno, da v primeru, da to tehnično ni možno, delodajalec tveganje zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom zmanjša do tako nizke ravni, kot je treba za zagotavljanje varnosti in zdravja izpostavljenih delavcev, z upoštevanjem rezultatov ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika in z naslednjimi ukrepi:

• zagotavljanje čim manjšega števila in čim krajšega časa izpostavljenosti delavcev, ki so ali so lahko izpostavljeni biološkim dejavnikom;
• načrtovanje delovnega procesa in tehničnih kontrolnih ukrepov tako, da ne pride do sproščanja bioloških dejavnikov v prostor, kjer poteka delo, ali da je sproščanje čim manjše;
• uporaba kolektivnih varnostnih ukrepov ali, če se izpostavljenosti ni mogoče drugače izogniti, individualnih varnostnih ukrepov;
• uporaba higienskih ukrepov, katerih cilj je preprečevanje ali zmanjševanje nenamernega prenosa ali sproščanja biološkega dejavnika iz delovnega mesta;
• uporaba znaka za biološko nevarnost, ki je slikovno prikazan v Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika, in drugih opozorilnih znakov;
• priprava načrta za ravnanje ob nezgodah, pri katerih lahko pride do sproščanja biološkega dejavnika;
• preverjanje, če so biološki dejavniki, uporabljani pri delu, prisotni zunaj primarnega, fizično omejenega prostora, kadar je to potrebno in tehnično izvedljivo;
• zagotovitev sredstev za varno zbiranje, shranjevanje in odlaganje odpadkov, vključno z uporabo varnih in razpoznavnih vsebnikov, in z ustrezno obdelavo odpadkov, če je to primerno;
• varno ravnanje z biološkimi dejavniki in ureditev njihovega prevoza znotraj delovnega mesta;
• cepljenje in zaščita z zdravili.«

Kako ukrepati?

Kot ugotavljajo pri evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu, so javne institucije najpogostejši »gostitelji« plesni, kvasovk in bakterij, ki povzročajo alergije in težave z dihanjem, v skrajnih primerih tudi zastrupitve. Ukrepi, ki jih predlagajo, so zmanjševanje aerosolov in prahu, dekontaminacija in ustrezna osebna varovalna oprema.

Plesen je vse okoli nas

Ker je plesen pravzaprav povsod okoli nas, je nemogoče preprečiti, da bi se pojavila tudi v objektih, razmišljajo na inšpektoratu in dodajajo, da s pravilnim prezračevanjem, ogrevanjem in postavitvijo opreme v prostoru lahko preprečimo oz. omilimo razrast plesni.

»Vlago v notranjih prostorih je priporočljivo vzdrževati med 40 in 60 odstotki. Priporočljivo je tudi, da je temperatura v prostorih konstanta, da se prepreči nastanek kondenza. Zato je priporočljivo tudi, da topel zrak dostopa do površin sten in jo segreva (razmik med pohištvom in steno). Predvsem pa je treba odpraviti vzrok nastanka plesni,« še dodajajo delovni inšpektorji. Če je vzrok nastanka plesni opustitev vzdrževanja ali nepravilna gradnja objekta, napotujejo tudi na gradbeno inšpekcijo, ki deluje v okviru inšpektorata za naravne vire in prostor.

Ne glede na to, kaj pravijo pristojni, je prav in nujno, da so delavke in delavci zaščiteni. Stroka za varnost in zdravje pri delu ugotavlja, da so v praksi prav biološka tveganja tista, ki so najmanj podrobno ocenjena. Tu imajo lahko veliko vlogo tudi zaupniki za varnost in zdravje pri delu, medicina dela in drugi strokovnjaki na področju varnosti in zdravja pri delu. Zaščite so potrebni vse delavke in vsi delavci, še posebej pa je treba biti pozoren na najbolj ranljive med nami, na tiste, ki imajo porušen imunski sistem ali kakšnega drugih dejavnikov tveganja. To so tudi starejši ali mlajši delavke in delavci ter nosečnice.

Mojca Matoz

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!