Sindikati javnega sektorja uskladili bistvene elemente plačne reforme

12. 7. 2024

Predstavnikom vlade in sindikatov javnega sektorja se je uspelo dogovoriti o ključnih točkah plačne reforme; dokončno jo bodo uskladili jeseni. Da bi dogovorjeno tudi po počitnicah držalo, so parafirali sicer neobvezen dokument, v katerem so zapisane dogovorjene vsebine.

Deloma ločena, deloma skupna plačna pogajanja 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja s predstavniki vlade o plačnem sistemu v javnem sektorju se za slaba dva meseca prekinjajo. Za pogajalsko mizo naj bi ponovno sedli konec avgusta, reformo pripravili do 13. septembra in jo začeli izvajati v začetku prihodnjega leta. Končana naj bi bila 1. januarja 2028 in vredna okoli milijarde in 400 milijonov evrov. Sindikati so sicer z vlado uskladili večino členov novega predloga Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), pri čemer izpostavljajo, da vsebina ni bistveno drugačna od sedaj veljavne različice. Pri pogajanjih o spremembah in dopolnitvah Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) določajo nov kvorum za sklepanje in veljavnost KPJS, vključno s t. i. uveljavljanjem anti-kvoruma, načinom ugotavljanja števila članstva in naknadnem pristopu h KPJS.

Na novi plačni lestvici noben poklic pod minimalno plačo

Prenovljena plačna lestvica naj bi se začela z minimalno plačo, ki je trenutno v 26. plačnem razredu, razkorak med razredi ne bi bil več štiri, temveč tri odstotke, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa bi se s sedanjih ena proti malo več kot štiri zvišalo na ena proti sedem. Pogajalci naj bi se dogovorili tudi glede formule, po kateri se bodo plače v prihodnje usklajevale z inflacijo. Neuradno bi se ob več kot 1,6-odstotnem zvišanju cen življenjskih potrebščin plače indeksirale za 80 odstotkov inflacije. Izplačilo višjih plač zaradi odprave plačnih nesorazmerij bi se izvedlo v več obrokih v več letih, tj. po dvakrat letno. Prvi obrok izplačila bi se realiziral 1. januarja 2025, zadnji, šesti, pa 1. januarja 2028. Šlo bi torej za šest tranš, z »vrednostjo« prvih petih v višini 15 odstotkov, šesta bo zajemala preostanek do 100 odstotkov.

Postopno manj dopusta za starejše delavstvo

Splošni, poenoteni kriteriji za letni dopust naj bi se določili z aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND), medtem ko bi se kriteriji iz naslova posebnih pogojev dela določili s kolektivnimi pogodbami dejavnosti oziroma poklicev. Pri slednjih bi se splošni kriteriji za letni dopust črtali ali pa bi »splošne določbe« iz KPND vanje prepisali. Pogajalci so ostali neusklajeni predvsem glede dopustov, saj vlada zagovarja, da se javni uslužbenci odrečejo kakšnemu dnevu dopusta; dodatnih pet dni bi bili deležni delavci, ki dosežejo 55 let starosti in ne več 50 – takšen sistem je razširjen v zasebnem sektorju. Kompromis naj bi zdaj bil, da bi mejo postopoma premikali z enim dnem na leto.

Večja razhajanja po posameznih stebrih

»Z relativnim zadovoljstvom lahko rečem, da so nekateri bistveni elementi tega skupnega dela plačnega sistema načeloma dogovorjeni. Ni se treba več spraševati, kaj je tista luč na koncu tunela,« je rezultate pogajanj, včeraj komentiral Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki meni, da se je pokazala pripravljenost obeh strani na iskanje kompromisov. »V prihodnjih dneh bomo pripravili prerez usklajenih elementov, tako kar zadeva zakon kot kolektivne pogodbe za javni sektor, in ga, če dobimo mandat, s kolegom Jakobom Počivavškom ter ministroma za finance in za javno upravo prihodnji teden parafirali. S tem bomo izrazili soglasje, o čem smo dogovorjeni,« je še dejal Štrukelj. Z izkupičkom centralnih pogajanj so manj zadovoljni v panožnih sindikatih iz družine ZSSS, ki opozarjajo, da dogovor na centralni ravni ne odslikava realnih razmer po posameznih stebrih.

Ustavni sodniki porušili plačni strop

Dokler ne bo zaživel prenovljen plačni sistem, ki naj bi se postopno začel uveljavljati 1. januarja 2025, bodo sodniki deležni nekakšnega vzporednega sistema in plačne lestvice. Potem ko vlada 3. januarja letos ni izvršila lanske odločbe ustavnega sodišča za uskladitev plač sodnikov in tožilcev, je to v ponovljeni odločbi s konca maja odredilo enakovredno uskladitev plač vsem sodnikom in tožilcem. Plače sodnikov se od 3. januarja letos naprej zvišujejo za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin od 1. junija 2012 do 31. decembra lani. Inflacija je, preračunano, v tem obdobju znašala okrog 26 odstotkov. Ker so se lani vsem javnim uslužbencem plače dvignile za en plačni razred, v dvanajstletnem obdobju pa je bilo izvedenih tudi več delnih uskladitev z inflacijo, bodo plače sodnikov dejansko zrasle za dobrih 12 odstotkov. Dvig pomeni, da bo z osnovno plačo predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića prebit strop 66. razreda sistema plač v javnem sektorju, saj bo ta presegala plače predsednice republike Nataše Pirc Musar in predsednikov zakonodajne in izvršilne veje oblasti – Urške Klakočar Zupančič ter Roberta Goloba. Đorđević bo septembra, ko mora biti izrek ustavnih sodnikov izvršen, z edinim dodatkom za delovno dobo, ki pripada funkcionarjem, prejel krepko prek sedem tisoč evrov bruto, preostali omenjeni okoli 6500 evrov bruto. Ob upoštevanju nove vrednosti plačnih razredov bo treba na novo izračunati tudi vse dodatke, bonuse, bolniške dopuste in druge odsotnosti. 

Prva celovita reforma po uveljavitvi plačnega sistema v javnem sektorju

Če bo vladi uspelo plačno reformo izpeljati, bo šlo za prvo celovito reformo po uveljavitvi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki je bil sprejet v letu 2002, izvajati pa se je začel v letu 2008. Zakon je uvedel nov plačni sistem v delu javnega sektorja, ki ga sestavljajo državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Nekdanji minister za notranje zadeve Gregor Virant se je nato leta 2012 in 2013 s predstavniki sindikatov v kolektivni pogodbi za javni sektor dogovoril o odpravi plačnih nesorazmerij, ki nastalih z uveljavitvijo ZSPJS, ki pa nikoli ni bila v celoti izpeljana.

Miha Poredoš