Plačna reforma javnega sektorja pod drobnogledom
10. 2. 2025
Javni uslužbenci in uslužbenke bodo v tem tednu z izplačilom januarske plače prejeli prvih 12 odstotkov od razlike, ki jim pripada iz naslova odprave plačnih nesorazmerij. Vsem pod 25. plačnim razredom se bodo prištela dosežena napredovanja. Javni uslužbenci, katerih povišanje ne presega sto evrov bruto, že z januarjem pridobijo višjo plačo v celoti.
Dobrim 188.000 javnim uslužbencem in funkcionarjem se bodo z januarsko plačo zvišali dohodki, saj je 1. januarja 2025 začela veljati nova plačna lestvica, v kateri noben zaposleni ni uvrščen pod vrednostjo lanske minimalne plače, 1253,90 evra bruto. Prevedba delovnih mest na novo plačno lestvico bo potekala postopoma, v šestih zaporednih obrokih, zaključila pa se bo 1. januarja 2028, ko bodo zvišanja plač zadnji deležni direktorji in funkcionarji. Prvi obrok v okviru prevedbe delovnih mest in odprave nesorazmerij bodo javni uslužbenci deležni z januarsko plačo februarja 2025, zadnjega pa glede na prevedeni plačni razred, a ne kasneje kot februarja 2028.
Pet plačnih stebrov in deset plačnih skupin
Določenih je pet plačnih stebrov: funkcionarji; javni uslužbenci v državnih organih, občinah in javnih zavodih ter gasilci; javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu; javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi; javni uslužbenci v javnih agencijah, skladih in zavodih, ter deset plačnih skupin. Razvrstitev v plačne skupine se ne spreminja, z izjemo plačne skupine J, ki ni več samostojna plačna skupina, ampak je vključena v preostale plačne podskupine vseh plačnih stebrov, z izjemo prvega – funkcionarskega. Z izjemo funkcionarskega so del vsakega od teh plačnih stebrov tudi direktorji, ravnatelji in tajniki (plačna skupina B).
V povezavi s prenovo plačnega sistema v javnem sektorju so bile 15. novembra 2024 podpisane še Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU), Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND) in Kolektivna pogodba dejavnosti javnega reda in varnosti (KPDJRV).
Za delavke in delavce, ki so pred uveljavitvijo plačne reforme delali na splošnih delovnih mestih v skupini J, so dogovorjena posebna pravila glede prehoda s »starih« delovnih mest na »nova« delovna mesta, ki imajo po novem drugačno šifro, ponekod se je spremenil tudi naziv delovnega mesta. Realizacija prehoda je podrobneje določena v kolektivnih pogodbah, do določene mere pa odvisna tudi od spremembe akta o sistemizaciji delovnih mest v delovni organizaciji, kjer delajo.
Uvrstitve delovnih mest v kolektivnih pogodbah
Uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede za večino javnih uslužbencev so določene v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev. V kolektivne pogodbe dejavnosti se vnašajo tudi nova delovna mesta ekspertov in specialistov za strokovno-tehnične in administrativne uslužbence, za katera se določajo tudi kriteriji za njihovo zasedbo. Gre za delovna mesta ekspertov za javna naročila, ekspertov programerjev in projektantov, ekspertov analitikov za specialiste s področja informatike, informacijskih sistemov, sistemske administracije, računovodstva, notranje revizije. Plačne uvrstitve za javne uslužbence v plačni skupini B, uvrstitve nazivov v Slovenski vojski, plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, pa je vlada določila z različnimi uredbami. Funkcionarji vlade in državnega zbora so se v tem mandatu, da bi se izognili očitkom, da so poskrbeli zase, odpovedali zvišanjem in jih bodo deležni šele izvoljeni v naslednjem mandatu.
Razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom 1 proti 7
V novi plačni lestvici je 67 plačnih razredov, razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa 1 proti 7. Najnižja osnovna bruto plača je določena v višini lanskoletne minimalne plače oziroma 1253,90 evra bruto, najvišja pa njen sedemkratnik oziroma 8777,30 evra bruto. Razlika med plačnimi razredi po novem znaša tri odstotke in ne več štiri kot doslej.
Šeststopenjska odprava nesorazmerij v višini od 2 do 4 plačnih razredov
Večina javnih uslužbencev bo z odpravo plačnih nesorazmerij dobila od dva do štiri plačne razrede več. V prvi tranši z januarsko plačo se jim bo plača zvišala za 12 odstotkov razlike oziroma najmanj 100 evrov bruto, razen tistim, pri katerih bo učinek prevedbe na novo lestvico manjši, ker so bili v bližnji preteklosti že deležni zvišanja plače. Naslednjih pet tranš bo sledilo oktobra 2025 in junija 2026 (po 12 odstotkov predvidenega dviga), decembra 2026 in julija 2027 (po 15 odstotkov predvidenega dviga) in januarja 2028 (preostanek tistim, ki bodo deležni največjega zvišanja). Najprej bodo celotni znesek prevedbe svojega delovnega mesta dobili zaposleni v spodnji tretjini plačne lestvice.
Iz petindvajsetega v drugi plačni razred
Vrednost plačne lestvice je do lani stagnirala, zato se je mejni plačni razred minimalne plače lani ustavil v 25. plačnem razredu. Ta bo od letos najmanj prvi plačni razred. Vendar pozor: ker se je minimalna plača januarja letos uskladila v višini inflacije in znaša 1277,72 evra bruto, bodo prejemniki minimalne plače, ki so do 31. decembra 2024 prejemali 1253,90 evra bruto, konec januarja uvrščeni v drugi plačni razred nove plačne lestvice in tako z januarsko plačo prejeli najmanj 1291,52 evra bruto. Če so medtem že pridobili napredovanja, a so bila ta vseeno pod zneskom minimalne plače, se bodo tudi ta napredovanja pri prevedbi upoštevala.
Če je delavka, ki je bila, na primer, uvrščena v 20. plačni razred in v svoji karieri do 1. januarja 2025 napredovala za tri razrede, se ji to praktično ni poznalo, razen pri dodatkih, ki se obračunavajo od osnovne plače. Kaj se bo zanjo zdaj spremenilo? V novem sistemu bo uvrščena najmanj v drugi plačni razred in bo torej njena osnovna plača, od katere se obračunavajo dodatki, 1291,52 evra bruto. Če je doslej že dosegla napredovanja, se ji bodo tudi ta prenesla na novo lestvico. Delavka, ki je začela poklicno pot v 20. razredu in je napredovala za tri, bo po novem v petem plačnem razredu z osnovno plačo 1411,28 evra bruto.
Napredovanja se bodo upoštevala pri uvrstitvi v ustrezen plačni razred nove plačne lestvice.
Za več kot 27.000 javnih uslužbencev in uslužbenk, ki so doslej dobivali minimalno plačo, njihova osnovna plača pa je bila nižja, bosta torej dva pomembna učinka – da se bodo napredovanja upoštevala, kot se pri drugih, in da bodo imeli višjo osnovo za dodatke. Sindikati smo z vlado namreč v sistem vgradili dve varovalki – dogovorili smo se, da noben uslužbenec ne sme biti uvrščen v plačni razred, katerega vrednost bi bila nižja od minimalne plače (15. člen ZSTPJS). To pomeni, da od januarske plače dalje ne bo več nikogar v prvem plačnem razredu, temveč bodo vsi prejemniki minimalne plače uvrščeni v plačni razred, ki bo enak ali višji novemu znesku; torej najmanj drugi plačni razred. Vlada se je hkrati zavezala, da bo vsaka štiri leta preverila razmerje med vrednostjo prvega plačnega razreda in minimalno plačo ter sprejela morebitne ukrepe njenega zvišanja.
Usklajevanje plačne lestvice z inflacijo
Plače se bodo letno usklajevale z inflacijo, a letos še ne. Višina uskladitve bo dogovorjena v pogajanjih, ki se bodo začela najpozneje 1. februarja in se zaključila do 1. aprila posameznega leta. Če vlada dogovora do 1. aprila tekočega leta ne bo sklenila, se bodo vrednosti plačnih razredov uskladile v višini 80 odstotkov inflacije oziroma glede na uradni podatek statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.
V prehodnem obdobju, do 1. januarja 2029 oziroma končne odprave nesorazmerij, pa bodo veljala posebna pravila. Od 1. januarja 2026 do 1. januarja 2028 se bodo plačni razredi usklajevali z razliko med inflacijo in vnaprej določeno stopnjo. Leta 2026 se bodo plačni razredi uskladili z inflacijo, če bo ta v obdobju od decembra 2024 do decembra 2025 presegla 1,8 odstotka, v letu 2027, če bo inflacija leta 2026 presegla 1,6 odstotka, in v letu 2028, če bo ta leta 2027 presegla 1 odstotek.
Kaj bo to pomenilo v praksi? Če bo letošnja inflacija enaka lanskoletni, bi se plačni razredi v letu 2026 uskladili zgolj za 0,1 odstotne točke. Usklajena vrednost plačnih razredov plačne lestvice bi veljala od 1. aprila 2026. Če pa bo letošnja rast cen življenjskih potrebščin nižja od 1,8 odstotka, uskladitve vrednosti plačnih razredov v letu 2026 ne bo. Enak model bo veljal leta 2027 in 2028.
Pogostejša redna letna napredovanja
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSTSPSJ) določa tudi sistem rednih letnih napredovanj, in sicer lahko javni uslužbenec napreduje dvakrat letno, za en plačni razred. Prva tri redna napredovanja bi bila mogoča na vsaki dve leti, v četrti do šesti plačni razred bi napredovali na tri leta, v sedmi do deseti plačni razred pa v razmiku štirih let. Prej je lahko javni uslužbenec napredoval vsaka tri leta za en razred oziroma dva razreda.
Zakon v 26. in 27. členu določa tudi posebni obliki napredovanja: pospešeno in zadržano napredovanje ter v 28. členu kriterije zanju. Pri pospešenem napredovanju bi lahko najuspešnejši javni uslužbenci napredovali za dva plačna razreda, če bi v časovnem obdobju za napredovanje delo opravljali bistveno nad pričakovanji pri večini kriterijev iz 28. člena. Število javnih uslužbencev, ki bi napredovali v tej obliki, v posameznem letu ne bi smelo presegati deset odstotkov zaposlenih v instituciji. Napredovanje bo lahko zadržano pri tistih, ki ne bodo dosegali pogojev za napredovanje, zapisanih v kriterijih posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti, oziroma bodo delo opravljali bistveno pod pričakovanji. Takim se bo lahko časovno obdobje za napredovanje podaljšalo za leto dni, če bo tako presodil nadrejeni ali poslovodja institucije.
Delovna uspešnost
Združujeta se redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ločeno pa se ohranja delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Sredstva za redno delovno uspešnost se bodo z dveh odstotkov povišala na tri odstotke mase osnovnih plač. Delodajalci bodo za delovno uspešnost morali nameniti do 50 odstotkov prihrankov sredstev zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, lahko pa tudi projektna sredstva.
Javni uslužbenec bo za delovno uspešnost v posameznem mesecu lahko prejel največ 30 odstotkov osnovne plače. Izjema je, če bo delovno uspešnost prejel iz sredstev posebnega projekta, saj bo v tem primeru lahko ta znašala do 50 odstotkov njegove osnovne plače.
Za javne uslužbence plačne skupine B (direktorji, ravnatelji in tajniki) bo delovna uspešnost omejena na eno osnovno plačo letno. Ob tem bodo upravičeni tudi do delovne uspešnosti iz projektnih sredstev; če gre za poseben projekt, ki ga določi vlada, višina ne bo smela preseči 33 odstotkov njihove osnovne plače mesečno, pri preostalih projektih pa ne 13 odstotkov.
Vlada se je obenem zavezala, da se bo o novih kriterijih za izplačevanje delovne uspešnosti s sindikati dogovorila do 31. decembra 2025. Kriterije za določitev delovne uspešnosti plačne skupine B pa bodo določili pristojni ministri s pravilniki.
Uvedba dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve
ZSTSPJS v 37. členu določa vrste dodatkov za javne uslužbence, in sicer: položajni dodatek; dodatek za delovno dobo; dodatek za mentorstvo; dodatek za specializacijo; magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta; dodatek za dvojezičnost; dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta ali naziva; dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta ali naziva; dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času; dodatek za pripravljenost in dodatki za prepovedi in omejitve.
Z dvigi plač bodo posledično višji tudi določeni dodatki, ki se računajo glede na višino osnovne plače, kot so npr. dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost, dodatek za izmensko delo, dodatek za nočno delo itd., ki jih poleg osnovne plače lahko dobi posamezni javni uslužbenec. Dodatki za javne uslužbence v ZSTSPJS niso bistveno spremenjeni glede na ureditev, ki jo je poznal prejšnji Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), je pa vseeno nekaj sprememb.
Novela zakona nadalje določa, da se dodatki izplačujejo v višini, določeni z zakonom, podzakonskim aktom ali kolektivno pogodbo za javni sektor. Če je javni uslužbenec zaposlen za krajši delovni čas od polnega, mu dodatki, ki so določeni v nominalnem znesku, pripadajo v ustreznem deležu glede na delovni čas zaposlitve, razen v primeru, ko se dodatki izplačujejo za začeto uro opravljanja dela v določenih pogojih.
V parafiranem dogovoru, ki ureja prehod na nov plačni sistem, je bilo dogovorjeno, da se pogajanja o novih dodatkih za nevarnosti in posebne obremenitve iz 44. člena in dodatkih za prepovedi in omejitve iz 47. člena ZSTSPJS začnejo 1. septembra 2025. Koliko bodo ovrednotene posamezne omejitve ali prepovedi, pa je trenutno še nemogoče napovedati.
Spregled izobrazbe
Delodajalci bodo lahko ob določenih pogojih zaposlili delavca, ki sicer nima zahtevane izobrazbe za delovno mesto. To bo mogoče v primerih, ko izobrazba za zasedbo delovnega mesta ni določena z zakonom oz. ne gre za reguliran poklic. Pogoj pa je, da je taka zaposlitev nujna zaradi nemotenega opravljanja dela.
Spregled izobrazbe bo možen, če se bodo na razpis prijavili le kandidati, ki ne bodo imeli zahtevane izobrazbe, in sicer le na delovnih mestih do vključno šestega tarifnega razreda (višja strokovna izobrazba). Ob tem bo kandidat moral imeti izobrazbo, ki ustreza eno raven nižjemu tarifnemu razredu. Z njim se bo sklenila pogodba o zaposlitvi za določen čas enega leta.
Če se po letu dni ob ponovni objavi prostega delovnega mesta na razpis ne bo prijavil kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje, bo lahko delodajalec z javnim uslužbencem z nižjo izobrazbo sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Z zakonom so določili tudi pogoje za spregled izobrazbe za že zaposlene javne uslužbence.
Možnost določitve višjega plačnega razreda
Javnega uslužbenca se lahko ob prvi zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oz. naziva. Pogoj za uvrstitev v višji razred je, da ima na primerljivih delovnih mestih najmanj toliko let delovne dobe, kot bi jih potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor se ga višje uvršča, ter da ima posebna znanja in kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu. Te kompetence pa ne smejo biti pogoj za zasedbo delovnega mesta.
Dežurstvo
V času dežurstva javnemu uslužbencu pripada plačilo v višini vrednosti plačnega razreda, v katerega je uvrščen, in ne več od t. i. dežurnega delovnega mesta. Dodatki v času dežurstva (za delo preko polnega delovnega časa in za delo v manj ugodnem delovnem času) se po novem izplačujejo v polni in ne več polovični višini, kot je veljalo prej.
Višji regres od minimalnega, dodatni dopust na starost
Del dogovora med vlado in sindikati je še izplačilo višjega regresa v letošnjem in prihodnjem letu. Sedmi člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (KPND), ki v svojem obligacijskem in normativnem delu določa pravice in obveznosti javnih uslužbencev, kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih, namreč določa, da bo regres za letni dopust letos za pet odstotkov višji od minimalne plače in bo izplačan najkasneje maja, z aprilsko plačo. Regres bo v letošnjem letu torej znašal 1341.60 evra neto. Do istega roka, a deset odstotkov nad usklajeno minimalno plačo bo izplačan regres za leto 2026. V Aneksu h KPND je določena tudi odmera letnega dopusta po kriteriju starosti javnega uslužbenca, pri čemer se delavcu, ki je dopolnil 55 let, letni dopust poveča za pet dni, upoštevaje postopno uveljavitev do leta 2030. Obenem Aneks določa primere pisne odreditve pripravljenosti javnega uslužbenca v kraju bivanja ali v kraju po njegovi izbiri izven delovnega časa.
Kdo bo dobil največ?
Največja rast plače (76 odstotkov) v javnem sektorju je predvidena za predsednika in člane komisije za preprečevanje korupcije, sledijo župani, ki so po novem razvrščeni v sedem kategorij glede na število prebivalcev občine, vsem se bo materialni položaj izboljšal za najmanj 55 odstotkov. Najvišje je ljubljanski župan, ki se mu bo osnovna plača zvišala za 68 odstotkov (8072 evrov bruto). Sledi župan Maribora, ki bo pridobil 71 odstotkov (7609 evrov bruto), nato pa si v štirih skupinah sledijo župani glede na število prebivalcev. Župani, ki profesionalno vodijo najmanjše občine, z do 2000 prebivalcev, bodo prejeli 4469 evrov bruto osnovne plače.
Priprava nove metodologije za vrednotenje delovnih mest
Vlada in sindikati so se dogovorili, da bodo po prehodu v prenovljeni plačni sistem skupaj pripravili ustrezno metodologijo za vrednotenje delovnih mest, ki naj bi bila podlaga za objektivnejše vrednotenje delovnih mest in nazivov v javnem sektorju in s tem vzpostavitev ustreznih razmerij med njimi. Novo kolektivno pogodbo o metodologiji za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede naj bi sprejeli do 1. januarja 2028.
Podatke zbral in pripravil Miha Poredoš
V nadaljevanju odgovarjamo na nekaj vprašanj, ki smo jih prejeli v uredništvo. Odgovore na najpogostejša vprašanja najdete tudi na posebni spletni strani ministrstva za javno upravo.
Kako preverim, kolikšna bo moja osnovna plača po odpravi nesorazmerij in koliko bom prejel v posameznih obrokih?
Od konca lanskega decembra je na spletni strani ministrstva za javno upravo dostopna aplikacija za izvedbo prevedbe delovnih mest in določitev osnovne plače. Njen namen je zagotoviti enotno ravnanje delodajalcev pri prevedbi s stare na novo plačno lestvico ter pri določanju plač v prehodnem obdobju – prihodnjih treh letih. Aplikacija se sproti nadgrajuje in dopolnjuje, zadnje različice so dostopne na posebni spletni strani MJU, do njih pa lahko dostopate tudi na naši spletni strani (glej povezavo spodaj).
Na naši spletni strani so predstavljena podrobna navodila, kako enostavno preverite višino svoje osnovne plače po prevedbi delovnega mesta in odpravi nesorazmerij.
Za uporabo aplikacije potrebujete pregledovalnik Microsoft Excell (aplikacija sicer deluje tudi v brezplačnih programih LibreOffice, OpenOffice v Windows/Linux/macOS operacijskem sistemu) ter decembrsko plačilno listo, kjer so zapisani naslednji ključni podatki: šifra delovnega mesta, sestavljena iz črke, ki predstavlja vašo plačno skupino, ter šestmestno število, ki označuje vaše delovno mesto; naziv delovnega mesta, običajno se nahaja takoj za šifro; šifra naziva ter plačni razred delovnega mesta pred prevedbo (na spodnji fotografiji označeno z rdečo barvo).
Bliža se izplačilo januarske plače, vendar še vedno nisem podpisal aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Kaj lahko storim?
Plače za januar so bile v javnem sektorju izplačane v tem tednu, med 10. in 14. februarjem. S to plačo bi moral biti izplačan tudi prvi obrok odprave plačnih nesorazmerij. Če do dne izplačila plače še niste podpisali aneksa k pogodbi o zaposlitvi, to seveda ne vpliva na vašo pravico do višje plače, poudarjajo na ministrstvu za javno upravo (MJU), saj vam ta pripada neposredno na podlagi zakona. Izplačana bo tudi tistim, ki se iz kakršnegakoli razloga ne bi strinjali z aneksom. »Po zakonu je v takih primerih določeno, da mora delodajalec delavcu izdati sklep, na podlagi katerega se plača obračuna po novih določilih,« poudarja Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za javi sektor na ministrstvu za javno upravo.
Če niste prepričani, ali vam je delodajalec v februarskem izplačilu januarske plače vključil prvi obrok odprave plačnih nesorazmerij na vašem delovnem mestu, ga lahko o tem obvestite takoj oziroma najmanj dan po izplačilu januarske plače. Nastalo nepravilnost vam delodajalec mora poplačati z naslednjo, februarsko plačo. Če želite preveriti, ali je delodajalec pravilno obračunal znesek prvega obroka odprave plačnih nesorazmerij na vašem delovnem mestu, pa si lahko pomagate z zgornjimi navodili in postopkom na naši spletni strani.
Zaradi ukinitve plačne skupine J mi delodajalec ponuja novo pogodbo o zaposlitvi. Ali naj jo podpišem ali bi mi moral ponuditi zgolj aneks k pogodbi z drugo šifro delovnega mesta?
Delovna mesta plačne skupine J so zaradi premika v drugo plačno podskupino dobila nove šifre. Zgolj sprememba šifre ne pomeni novega delovnega mesta. Če se vaš plačni razred na delovnem mestu zgolj prevaja v drugo plačno podskupino, vam mora delodajalec izročiti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Če pa v aktu o sistemizaciji zaradi reorganizacije dela ni več vašega delovnega mesta in vas delodajalec želi zaposliti na drugo, primerljivo delovno mesto, potem lahko podpišete novo pogodbo o zaposlitvi. Pred podpisom pogodbe torej v pregled zahtevajte prenovljeni akt o sistemizaciji delovnih mest.
Sektorska kolektivna pogodba je ukinila moje delovno mesto. Kakšno delovno mesto bom zasedel po prevedbi?
Če je vaše delovno mesto z novo sektorsko kolektivno pogodbo ukinjeno, mora biti hkrati določeno tudi delovno mesto, kamor vas bodo premestili. Vaš plačni razred se prevaja po 96. členu ZSTSPJS glede na izhodiščni plačni razred novega delovnega mesta na dan 31. 12. 2024, pri čemer se prištejejo napredovanja in odprava nesorazmerij. Ne smete pa biti uvrščeni nižje od seštevka izhodiščnega plačnega razreda novega delovnega mesta in vaših preteklih napredovanj do 31. 12. 2024. Prevedbo urejajo posebne tabele za uvrščanje delovnih mest v tarifni prilogi h kolektivni pogodbi.
Mojega delovnega mesta zaradi reorganizacije ni več v sistemizaciji delovnih mest.
Če je vaše delovno mesto ukinjeno zaradi reorganizacije (ne zaradi kolektivne pogodbe), se plačni razred prevaja glede na stanje 31. 12. 2024 (96. člen ZSTSPJS). Na novem delovnem mestu se plačni razred določi po 17. ali 18. členu ZSTSPJS. Če ostanete v istem tarifnem razredu, se vam napredovanja prenesejo. Če pa ste premeščeni v višji tarifni razred, se napredovanja ne prenašajo, ampak se določi izhodiščni plačni razred oziroma doda en plačni razred več.
Zaposlen sem v komunali na delovnem mestu komunalni delavec, ki se prevede v prvi plačni razred nove plačne lestvice. V začetku januarja sem podpisal aneks k pogodbi o zaposlitvi, kjer je moja osnovna plača določena v višini minimalne plače za leto 2024. V tem času se je minimalna plača zvišala nad lanskoletno vrednost, ali lahko zahtevam nov aneks?
V konkretnem primeru ste bili s prevedbo uvrščeni v prvi plačni razred, kar pomeni, da je bila vaša osnovna plača v aneksu določena v višini minimalne plače za leto 2024. Ker se je minimalna plača v letu 2025 povečala, vas mora delodajalec uvrstiti v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače. V vašem primeru je to drugi plačni razred nove plačne lestvice, tako da vam mora delodajalec ponuditi novi aneks, s katerim se boste uvrstili v prvi plačni razred nad minimalno plačo za leto 2025. Tako pridobljeni dodatni plačni razredi se ne štejejo za napredovanje, ampak predstavljajo zgolj korektiv, saj skladno z novim zakonom noben javni uslužbenec ne sme biti uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače. Vendar pozor: delodajalec vas ne more uvrstiti v višji plačni razred, kot znaša končni plačni razred vašega delovnega mesta oziroma naziva. Tudi časovno obdobje za napredovanje se z višjo uvrstitvijo ne prekine.
Povprečni dvig plače 22-odstoten
Po vladnih izračunih bo plačna reforma javnim uslužbencem v prihodnjih treh letih v povprečju prinesla za 22 odstotkov oziroma 400 evrov bruto višje osnovne plače. Kolikšnega dviga bo deležen posamezen zaposleni v javnem sektorju, je odvisno od njegovega plačnega razreda, v katerega je uvrščen, števila plačnih razredov, s katerimi se odpravljajo plačna nesorazmerja na njegovem delovnem mestu, in od prevedbe na novo plačno lestvico.
Kakšna bo moja plača v novem plačnem sistemu javnega sektorja?
Nalagam ...