Odziv ZSSS na težnje po spremembi zakona o minimalni plači: Gre za poskus, ki ne bo uspešen

18. 6. 2019

Glede na vse argumente, ki smo jih slišali ob sprejemanju zakona o minimalni plači v začetku leta 2019, smo, milo rečeno, začudeni nad zakonodajno iniciativo delodajalskih organizacij za spremembo komaj sprejetega zakona.

V njej predlagajo, da dodatka za delovno dobo tudi po letu 2020 ne bi izvzeli iz minimalne plače. Očitno so še vedno prepričane, da bo mogoče po politični liniji doseči, da se na področju plač nič ne spremeni, oziroma da slednje ostanejo na ravni, ki omogoča lagodno preživetje delodajalcem, delavkam in delavcem pa pač ne. Na argumente delodajalskih organizacij, navedene v obrazložitvi predloga, lahko odgovorimo le, da je minimalna plača še vedno prenizka, naša opozorila o potrebi po novem plačnem modelu pa vedno znova preslišana. Pri tem verjamemo, da gre zgolj za poskus delodajalskih organizacij, ki ne bo uspešen.

Na nedavni strokovni konferenci o plačah, ki jo je organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) niso ostala nepreslišana opozorila, da višina minimalne plače v Sloveniji ni skladna z Evropsko socialno listino, in sicer v delu, ki določa, da mora minimalna plača znašati več kot 60 odstotkov povprečne plače, zato v ZSSS razmišljamo o možnosti sprožitve ustreznega mehanizma za nadzor pri Svetu Evrope.

Dr. Barbara Kresal z ljubljanske Fakultete za socialno delo (FSD) je namreč na omenjeni konferenci opozorila na že ratificirane mednarodne pogodbe, ki tudi na področju plač zavezujejo našo državo. Evropska socialna listina, ki zagotavlja pravico do dostojnega plačila in dostojnega življenja, je na primer temeljna listina Sveta Evrope na področju delovnih razmer in socialne varnosti. Evropski odbor za socialne pravice pa je tovrstne zaveze konkretiziral in za sprejemljivo določil minimalno plačo, ki dosega vsaj 60 odstotkov povprečne plače, medtem ko Slovenija omenjene zahteve ne izpolnjuje. Že leta 2010 je naša država kršila pravico do minimalne plače, ki je bila postavljena na nedostojni ravni (manifestly unfair), leta 2014 pa je Evropski odbor za socialne pravice sicer pohvalil napredek pri dvigu minimalne plače, vendar opozoril, da ta še ni zadosten.

Mag. Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS za ekonomsko področje in enake možnosti, pa je na isti konferenci izpostavila, da imamo danes izredno visoko gospodarsko rast ter zaposlenost na prav tako visoki ravni, dejanski problem pa je zastarel plačni model. Vsako podjetje ima namreč svojega, večinoma ga je mogoče prepoznati v obliki nizkih osnovnih plač z veliko dodatki, kar pripomore k nepreglednosti sistema in omogoča zlorabe. V minimalno plačo imamo tako vključene različne dodatke (razen tistih izločenih z zakonom), pri tem pa je Slovenija pravzaprav izjema, saj so v tujini dodatki že v celoti izločeni. Raziskave pa kažejo, da višja minimalna plača ne prinaša negativnih posledic, nasprotno, postavljena na primerni višini je gonilo za razvoj gospodarstva in družbe, orodje za zmanjševanje neenakost in revščine, obenem pa prinaša večjo motiviranost ter dviguje produktivnost.

Sicer pa je tudi Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo, na naši konferenci opozoril, da so odgovorni po lanskoletni razpravi prav zaradi želja gospodarstva predvideli postopno uveljavitev zakonodaje, da se bodo podjetja lahko nanjo prilagodila, ter bil obenem jasen, da je težko graditi model socialne države na nizkem plačnem modelu.

Nujno je treba prisluhniti tudi Aniti Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste, ki nam je nalila čistega vina s tem, ko je pokazala, da je revščina odločitev države. Tako danes živimo v družbi, v kateri s svojim delom ne moremo dostojno preživeti, obenem pa je revščina postala tako velika stigma, ki povzroča, da se ljudje skrivajo pred okolico, kar pomeni, da so resnične spremembe mogoče samo na sistemski ravni.

Pomembno se je zavedati, kot je konferenci povedal dr. Miroslav Stanojević s Fakultete za družbene vede (FDV), zgodovinskih nihanj v različnih državah pri konfliktih med delom in kapitalom, ki jih je treba razumeti v ustreznem družbenem, političnem, ekonomske kontekstu, obenem pa imeti v mislih, da lahko pripeljejo na oblast tudi skrajne politične sile.

Ne sme se nam namreč zgoditi, kot je opozoril sociolog dr. Gorazd Kovačič z ljubljanske Filozofske fakultete (FF), da bi veliko mladih, izobraženih ljudi zapustilo Slovenijo: »Kot družba in država zapravljamo denar, ker nam beži edini vir ustvarjanja bogastva, to so ljudje,« je dejal na konferenci in dodal: »V letih 2016 in 2017 smo beležili po deset tisoč državljanov, ki so odšli. Ko odhajajo izobraženi, je to izguba za državo, še posebej, ker jih nadomešča nizko plačana delovna sila iz tujine.« 

Skrajni čas je torej, da se v Sloveniji začnemo ukvarjati z razvojnimi temami in ne vedno le s podplačanimi zaposlitvami.