Nihče, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo, ne sme biti na slabšem! Odziv ZSSS na sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi

18. 7. 2023

Sprejetju zakona v ZSSS na načelni ravni ne nasprotujemo, saj zaradi staranja prebivalstva in posledično vse večjih potreb po dolgotrajni oskrbi (DO) obnemoglih sistemski zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potrebujemo. Novi zakon je sicer boljši od zakona o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga lani zavrnili na referendumu, a kljub temu ostaja nedorečen in brez odgovorov na pomembna vprašanja. Ključne pripombe in zahteve, ki smo jih zagovarjali v pogajalski skupini ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v procesu oblikovanja sistema dolgotrajne oskrbe, povzemamo v nadaljevanju.

Pravila ESS določajo, da ESS kot pomemben deležnik sodeluje pri pripravi predpisov že pred začetkom javne obravnave in med njo na način, da oblikuje stališča, mnenja in priporočila k delovnim gradivom, osnutkom in predlogom zakonov, uredb in odredb s področja delovanja ESS, katerih predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Uveljavljen standard socialnega dialoga je, da je za reformo kateregakoli socialnega zavarovanja nujno soglasje socialnih partnerjev – npr. glede bistvenih elementov zakona, kot so prispevna stopnja, viri financiranja in košarica pravic. Pogajalska skupina ESS za predlog ZDOsk-1 se je zaradi časovne stiske sestala zgolj na petih srečanjih, kjer pa dogovor glede teh ključnih vprašanj ni bil dosežen. Tudi delovna gradiva za vsakokratno srečanje pogajalskih skupin so se pogosto spreminjala brez vedenja socialnih partnerjev. Nesprejemljivo kratka je bila tudi enotedenska javna obravnava tega zakona. Navedeno pomeni, da je tekom postopka oblikovanja in sprejemanja ZDOsk-1 pogosto bila kršena tudi Resolucija o normativni dejavnosti. 

Košarica pravic

Odprto ostaja vprašanje pravic iz DO, ker bodo te dokončno določene šele v podzakonskih aktih, ki jih sprejme pristojni minister sam. Standard pravic do storitev DO pa bi po prepričanju ZSSS moral biti opredeljen v ZDOsk-1. ZSSS zahteva, naj bodo vsaj nacionalni program DO in podzakonski akti o naboru pravic iz DO, ocenjevalni lestvici, metodologiji za oblikovanje cen ter pogojih za pridobitev in opravljanje koncesij oblikovani v korektnem socialnem dialogu, ob doslednem spoštovanju Pravil o delovanju Ekonomsko socialnega sveta in v javni obravnavi, ki bo omogočala proučitev in morebitno podajanje  kvalitetnih izboljšav.

Financiranje

• Podpiramo uzakonitev obveznega zavarovanja za DO kot novega stebra socialne države. Nesprejemljiva pa je proračunska omejitev zagotavljanja sredstev za plačilo pravic do DO v višini 190 mio eurov na leto. To bo namreč onemogočalo nemoteno in stabilno finančno poslovanje ZZZS pri financiranju pravic do DO in s tem dejansko dostopnost storitev DO. Na pogajanjih je ZSSS zahtevala, naj proračun v celoti prevzame kritje primanjkljaja in zagotavlja likvidnost ZZZS enako, kot je urejeno v ZPIZ-2 za obvezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje.
• Zavračamo doplačevanju iz neto prejemkov prebivalstva po letu 2028, ko naj sredstva prispevka za DO in sofinanciranje državnega proračuna ne bi več zadostovala. Menimo, da morajo biti pravice do storitev DO vsem univerzalno dostopne brez doplačevanja iz neto prejemkov prebivalstva in da je časa za iskanje novih virov financiranja dovolj. Namesto doplačevanja se naj zagotovi nove proračunske vire financiranja DO, kot sta npr. nepremičninski davek za DO, sprememba trošarinske politike, večja obdavčitev alkoholnih pijač in tobaka ali dodatna obdavčitev kapitala.
• Nasprotujemo plačevanju obveznega enega odstotka prispevka upokojencev za DO iz neto pokojnin, saj gre, upoštevajoč nizko višino pokojnin, za populacijo z visokim tveganjem revščine. Zahtevamo, da se plačilo obveznega prispevka za DO upokojenkam in upokojencem odmeri in nakazuje enako kot njihov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Roki za odločanje o pravicah iz ZDO

Opozarjamo, da so roki za odločanje o upravičenosti do storitev DO ter pritožbeni roki nejasni in predolgi, saj gre za storitve, pri katerih ni dopustno dolgo čakanje.

Javna mreža izvajalcev dolgotrajne oskrbe

ZDOsk-1 sicer določa javno mrežo javnih zavodov in koncesionarjev za nudenje storitev DO, vendar pa ne tudi rokov za njeno dejansko vzpostavitev po celotni Sloveniji. ZDOsk-1 tudi ne preprečuje možnih zlorab, saj ne določa pod kakšnimi pogoji v tej mreži formalni izvajalci storitev DO smejo izvajati storitve DO s pomočjo pogodbenih izvajalcev ali celo prostovoljcev. Zakon prav tako ne omenja investicij v gradnjo novih domov za starejše ali za subvencije investicij za prilagoditev stavb, da bodo upravičenci do DO lahko čim dlje ostali doma (prilagoditev kopalnic, dvigala v večnadstropnih stavbah ipd.).

Denarni prejemek

Opozarjamo na možnost nenamenske rabe začasnega denarnega prejemka, ki je namenjen uporabi določenih storitev v okviru DO. Zaradi pomanjkanja dostopa do oskrbe v javni mreži bodo upravičenci in njihove družine lahko prisiljeni v iskanje storitev DO na trgu, kar lahko vodi v krepitev zasebnega sektorja, sive ekonomije ipd. Predlagamo nadzor namenske porabe začasnega denarnega prejemka.

Institut oskrbovalca družinskega člana

Opozarjamo na problematičnost instituta oskrbovalca družinskega člana tako z vidika upravičenca kot oskrbovalca družinskega člana. Družinski oskrbovalec nima vseh pravic, ki izhajajo iz delovne zakonodaje (delovnik 24/7, regres, itd.) in ne more nuditi strokovne oskrbe upravičencem iz 4. in 5. kategorije z resnimi zdravstvenimi težavami).

Kadri

Potrebujemo pravočasne sistemske ukrepe za zadostnost kadra na področju nudenja učinkovite in kvalitetne DO, ter ustrezne kadrovske standarde in normative. V nasprotnem primeru bodo pravice do DO le mrtva črka na papirju. Tudi Centri za socialno delo se morajo kadrovsko okrepiti saj v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da se bo dolgotrajnost odločanja o pravicah iz DO »preselila« tudi na druge socialno varstvene pravice.

Pomoč na domu

Ni jasna razmejitev med pomočjo na domu kot pravici po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) in pravici po ZDOsk-1. Treba je ustrezno urediti pomoč na domu, da bo ta dostopna, kakovostna in v ustreznem obsegu, in da ne bo odvisna od  finančne moči občin. Predlagana paralelna ureditev oskrbe oziroma pomoči na domu po dveh različnih zakonih briše odgovornost različnih državnih organov, da omogočijo starejšim, da čim dlje ostanejo na svojih domovih.

Zahtevamo, da ne bo nihče, ki ima pravico do dolgotrajne oskrbe po dosedanjem sistemu, z uveljavitvijo novega zakona na slabšem.

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog,
foto Bruno Aguirre/Unsplash