Letno oškodovani za 30 milijonov evrov – Sindikat delavcev prometa in zvez ostro nad neplačevanje poklicnega zavarovanja

8. 5. 2024

Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) je zaradi neukrepanja na Inšpektorat RS za delo (IRSD) podal uradno prijavo (glej zgoraj) vseh delodajalcev (2673 pravnih oseb) v panogi cestnega tovornega prometa, saj jih velika večina (po besedah sindikata 99 odstotkov) zaposlenim ne plačuje poklicnega zavarovanja. Sindikat zato poziva IRSD k hitremu ukrepanju – zahtevajo natančne preglede in izdajo ureditvenih odločb v razumnem roku – ter ocenjuje, da so vozniki ter država letno oškodovani za 30 milijonov evrov.

»Še iz časov, ko smo poznali benificirano dobo, velja, da so vozniki tovornih vozil s skupno nosilnostjo nad pet ton in vozniki avtobusov zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, za katere se domneva, da po določeni starosti svojega poklica ne morejo več uspešno poklicno opravljati. S spremembo sistema benificirane delovne dobe v sistem obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja (ODPZ), je obseg upravičencev ostal nespremenjen, upravljanje vplačanih prispevkov za posamezne voznike (in preostale upravičence) pa je prevzela Kapitalska družba (KAD). Zavezanci za obvezno vključitev zavarovancev v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so delodajalci. Zavarovanec pa si z zbranimi sredstvi lahko omogoči predčasno upokojitev ali dodatno izplačilo poleg starostne pokojnine,« so pri tem poudarili v sindikatu.

Delodajalci so tako dolžni 8,8 odstotka bruto plače posameznega voznika nakazati na njegov poseben pokojninski račun pri Kapitalski družbi (Kad), vendar velika večina tega ne počne, pri tem pa se zaradi neukrepanja ne bojijo inšpektorata za delo.

V panogi cestnega potniškega in tovornega prometa je po besedah SDPZ na področju plačevanja ODPZ dolga leta vladal kaos, delodajalci pa, kot rečeno, svoje obveze niso spoštovali. »Bitka našega sindikata je zato dolga in vijugasta. Leta 2015 smo vložili prvo tožba zoper delodajalca, saj nas inšpektorat za delo ni podprl v naših prizadevanjih. V letu 2021 smo uspeli v nekaj sto sodnih postopkih v cestnem potniškem prometu. S tem smo dosegli zmago in dosegli, da se sedaj vsem voznikom avtobusov plačuje ODPZ. Hkrati je postalo nedvoumno jasno, da je za nadzor nad plačevanjem pristojen IRSD, ki ima dolžnost naložiti delodajalcu sklenitev pogodbe za vplačevanje ODPZ od dneva pričetka zaposlitve zavarovanca.«

Bitke pa, kot opozarjajo v sindikatu, še ni konec. Delodajalci v tovornem prometu se po njihovih besedah namreč ne dajo. Med več kot 20 tisoč zaposlenimi v panogi cestnega tovornega prometa jih ima torej le peščica vplačano ODPZ. »In kaj je s preostalimi? Leta sestankov, obljub, prijav, urgenc in sestankov na IRSD še vedno niso prinesla končnega rezultata. Prijava petnajstih večjih podjetij v panogi na IRSD smo vložili 3. septembra 2020! Po tem pa nič koliko sestankov, urgenc, poizvedb, pritožb delodajalcev, procesnih napak in vračanja postopkov nazaj na prvo stopnjo na inšpektorat. Vmes pa seveda pritiski delodajalcev, nasveti inšpektorata, naj se raje spet obrnemo na sodišče ipd.« To pa je pri 20 tisoč potencialnih oškodovancih seveda neživljenjsko. Na kocki je ogromno, opozarjajo v SDPZ, kjer so zelo jasni pri opredelitvi škode, ki nastaja zaradi neučinkovite zaščite voznikov, za kar je, kot torej pravijo, v prvi vrsti odgovoren inšpektorat za delo. »Gre za 20 tisoč zaposlenih ter za nevplačana sredstva na račune KAD, in sicer z letnim oškodovanjem voznikov in države v višini 30 milijonov evrov. Toliko vsako leto privarčujejo delodajalci na račun zaposlenih, ko kršijo zakonsko obveznost, IRSD pa jih pri tem ‘uspešno’ ne sankcionira.«

99 odstotkov

Predstavnik SDPZ in poklicni voznik Goran Jovanovič je včeraj na srečanju z mediji v Domu sindikatov v Ljubljani povedal tudi, da poklicnega zavarovanja svojim zaposlenim ne plačuje 99 odstotkov delodajalcev, obenem pa dodal »Stališče ministrstva za delo glede poklicnega zavarovanja je jasno, zakon je jasen, prav tako sodna praksa, zato je skrajni čas, da inšpektorat začne opravljati svoje delo.« Za razliko od voznikov avtobusov, je nad vozniki tovornjakov storjen socialni zločin, je prepričan. »Mi poklicnega zavarovanja nimamo vplačanega že od leta 2001, ko je bil vpeljan ta sistem. Tudi, če gremo zdaj vozniki kot oškodovanci v tožbe, nam lahko povrnejo škodo samo za pet let nazaj, medtem ko nam še vedno ostane 17 let, ki nam jih ne more nihče povrniti. Zato je pravzaprav ena velika sramota za demokratično pravno državo, kar se je zgodilo z vozniki tovornjakov v primeru poklicnega zavarovanja.« Sindikalist zase ocenjuje, da je bil v 18 letih oškodovan za okoli 33 tisoč evrov. Čeprav je zaupanje v inšpektorat izgubil, vseeno upa, da se bodo stvari obrnile na bolje in ne bo potrebno drastično ukrepanje, kot je kazenska ovadba zoper inšpektorat ali iskanje pravice pri Evropski komisiji.

 

»Inšpektoratu za delo smo pri vsem skupaj resnično želeli pomagati, in sicer ravno s tem, ko smo se v letu 2020 dogovorili za ciljan pregled pri petnajstih ključnih delodajalcih, pri čemer smo upali, da se bo s to prakso IRSD sprožil plaz in da bodo tudi vsi preostali delodajalci temu sledili. Zdaj, po štirih letih čakanja, tega upanja nimamo več, zato pa tudi prijava vseh delodajalcev v panogi. Zavedamo se, da je inšpektorat omejen, tako s sredstvi kot kadri in v končni fazi z znanjem, ampak vedno znova poudarjamo, da to ne sme iti na škodo posameznega državljana, ki želi samo zaščito svojih pravic,« pa je med drugim poudarila generalna sekretarka SDPZ Saška Kiara Kumer. Na seznamu delovnih mest, za katera je obvezno poklicno zavarovanje, so, kot rečeno, tudi vozniki tovornjakov nad petimi tonami, ki delo voznika opravljajo več kot 80 odstotkov svojega delovnega časa in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, pri čemer seznam sega, kot že omenjeno, v leto 1975, in čeprav bi bil po mnenju sindikalistke verjetno čas za njegovo prevetritev, je obenem tudi prepričana, da vozniki zaradi narave dela v vsakem primeru sodijo nanj.

V nobenem primeru izgovorov za neukrepanje inšpektorata za delo torej ne bi smelo biti.