Odprto pismo Sašu Stanovniku iz skupine Alta: Podatki in ne mnenja!

16. 12. 2013

Na spletni strani Reuters-a se je 11. decembra 2013 ob 19:01 znašel članek z naslovom »Fallen star Slovenia to reveal cost of bank clean-up« (če poskušamo prevesti: »Padla zvezda Slovenija bo razkrila stroške čiščenja bank«). V tem prispevku ste med drugim navedeni tudi vi. In sicer ste podali izjavo, da »so v veliko slovenskih podjetjih zaposleni, ki ne delajo in dobijo plačilo – večina izmed njih bo odpuščena po privatizaciji«. V nadaljevanju članka se novinarka sklicuje na vas, ko zapiše, da ste izjavili, »da bi lahko tuji kupci imeli pomisleke pri nakupovanju tudi zaradi lokalne zakonodaje, tudi tiste, ki prisiljuje delodajalce da vsem zaposlenim plača odmor med malico in prevoz stroške vsak dan«.

 

Vsi vemo, da je Reuters globalna medijska referenčna točka, kar pomeni, da se veliko mednarodnih medijev neposredno navezuje na te vire. To se je zgodilo tudi v tem primeru, saj lahko vidimo navezavo na članek v Reutersu tudi v Guardianu. Kar še tem bolj pomeni, da mora biti prav vsaka medijska izjava še kako utemeljena, sicer to nič drugega kot globalno posploševanje osebnega mnenja, za kar verjamem, da razumete, da v najmanjši meri ni profesionalno, kaj šele objektivno dejanje.  

 

In prav z vidika utemeljenosti vaših izjav podanih za Reuters, vam postavljamo naslednja vprašanja:

 

1)    Ali razpolagate s konkretnimi podatki, koliko je v Sloveniji zaposlenih, ki ne delajo in dobijo plačilo? Če da, bi vas prosili, da nam posredujete te podatke in seveda navedete njihov vir. Pred vašim odgovorom vam lahko recimo v pomoč postrežemo s podatki, ki gredo v smer, koliko oseb v Sloveniji dela in ne dobi plačila: po uradnih podatkih Inšpektorata Republike Slovenije za delo se je število kršitev na področju plačila za delo med 2008 in 2012 povečalo iz 843 na 3.488. V pomoč so vam lahko tudi podatki Evropske fundacije EUROFOUND: v zadnji raziskavi o delovnih pogojih v 31 državah je bilo tudi vprašanje »ali ste v zadnjih 12 mesecih delali, medtem ko ste bili bolni«? Medtem ko je v EU27 pritrdilno na to vprašanje odgovorilo 39,3 odstotka vprašanih, je v Sloveniji ta delež 59,2 odstotka.

 

2)    Ali ste pomislili, da obseg neposrednih tujih investicij ni odvisen zgolj od stroškov dela, temveč tudi od razvojne in inovativne stopnje podjetij v Sloveniji? Verjamemo, da ste seznanjeni z raziskavo TehnoCentra Univerze v Mariboru, po kateri se je med 6.5000 podjetji v Podravju zgolj 250 izmed njih uvrstilo med tiste, ki so inovativna, ker torej imajo lastne izdelke, vlagajo v razvoj, iščejo dodatni denar za te izdatke na javnih razpisih. Kakšen razvojni model, podprt z neposrednimi tujimi investicijami, torej promovirate? Takšnega, ki spremeni državo v nizkocenovno podjetje s posledično nizko inovativno in razvojno kapaciteto? Ali takšnega, ki temelji na stalnem vlaganju v raziskave, razvoj in inovacije? Kakšno je potemtakem vaše mnenje o »nenavadnem« poslovnem modelu Steklarne Hrastnik, kjer je nova uprava dvignila plače in iz več kot 5 milijonov EUR izgube v letu 2009 prišla na skoraj milijon evrov čistega dobička leta 2011?  

 

Spoštovani, pričakujemo vaše konkretne odgovore. V primeru, da le-teh ne pridobimo do srede, 18. 12. 2013, pa vam lahko zgolj ponovimo, to kar že sami veste: »brez podatkov si zgolj še ena oseba z mnenjem«. Z drugimi besedami – v primeru, da od vas ne pridobimo konkretnih, s podatki podprtih odgovorov, bomo vaše izjave za Reuters razumeli kot demagoški nastop, ki ne temelji na dejstvih in podatkih ter temu primerno zahtevali ustrezen popravek.

 

Goran Lukić,

izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja,

migracije in odnose z javnostmi