Od vročine se zvrti – Življenje in delo v času podnebnih sprememb

24. 6. 2022

Kot vsako leto na začetku poletja tudi letos pišemo o tem, kako se ohladiti v času, ko na marsikaterem delovnem mestu postane peklensko vroče. Obenem pa razmišljamo o življenju in delu v svetu, ki ga korak za korakom nepovratno spreminjajo podnebne spremembe in z njimi povezana okoljska kriza.

Da je nekaj okoli nas narobe, lahko pravzaprav opazimo na dveh glavnih ravneh. Prva je osebna in čisto izkustvena – dan za dnem lahko v praksi, na svoji koži občutimo, kako se spreminjata podnebje in vreme, kako so letni časi postavljeni na glavo, izrednih vremenskih ter okoljskih razmer in dogodkov pa je tako ali tako toliko, da se jih skorajda ne zavedamo več. Letos je pri nas vročina nastopila že sredi maja, že nekajkrat nas je vmes že pošteno stolkla toča, ki je ogromno škode povzročila tudi na sosednjem Hrvaškem. Iberski polotok se bori s prvim vročinskim valom tega leta, temperature v Španiji sežejo celo do 44 stopinj Celzija, medtem pa se Portugalska po najtoplejšem maju v zadnjih 92 letih spopada s hudo sušo. Ta se je pojavila tudi v Italiji in na Afriškem rogu, v času pisanja tega članka pa so v določenih delih Francije zaradi vročine prepovedali dogodke na prostem, že predtem pa so v državi imeli najtoplejši maj v zgodovini meritev. Del znamenitega in najstarejšega ameriškega nacionalnega parka Yellowstone bo zaradi škode, ki so jo povzročile nedavne hude poplave, najverjetneje zaprt do konca leta. Poplavni hudourniki in plazovi so namreč uničili ceste in mostove v severnem delu 9000 kvadratnih kilometrov velikega parka, potem ko je zaradi visokih temperatur prišlo do uničujoče kombinacije večdnevnih obilnih padavin in taljenja snega v gorah. Visoke temperature so letos neobičajno zgodaj nastopile tudi v Indiji in v Pakistanu, v več delih Indije so se dvignile nad 40 stopinj Celzija, ponekod pa naj bi zaradi vročine z neba padali celo ptiči.
Gre samo za delček, za na hitro nabrano zbirko aktualnih »primerkov« okoljske krize, ki jo torej najprej občutimo na povsem subjektivni, izkustveni ravni, ko denimo opažamo, da so poletja z vedno več vročinskimi valovi čedalje pogostejša, ali pa da so zime brez oziroma z malo snega marsikje postale pravilo in ne zgolj izjema. In opisano je med drugim tudi posledica podnebnih sprememb in okoljske krize.

https://twitter.com/wolfgangcramer/status/1538424554506395648?cxt=HHwWgIC90ee-ytkqAAAA

Že dolgo pa sta glede njiju soglasna stroka in znanost, ki ne štedita z besedami. »Svetovna meteorološka organizacija (SMO), ki deluje v okviru Združenih narodov, je v letnem poročilu Stanje globalnega podnebja leta 2021 ugotovila, da so bili lani ’porušeni’ negativni rekordi pri vseh štirih glavnih kazalnikih podnebne krize: količini izpustov toplogrednih plinov, naraščanju gladine oceanov, stopnji njihove zakisanosti ter rasti povprečnih temperatur. Zadnjih sedem let je bilo najbolj vročih v zgodovini merjenja temperatur. Količina toplogrednih plinov v ozračju je že za polovico višja kot pred začetkom industrijske revolucije. Letos je količina ogljikovega dioksida v ozračju prvič presegla 420 delcev. Rekordni so tudi izpusti metana, izredno nevarnega in velikokrat kar malo pozabljenega toplogrednega plina, ki bo s taljenjem permafrosta morda celo večja grožnja ekosistemom od ogljikovega dioksida. Svetovni oceani vsrkajo več kot 90 odstotkov vročine, ki jo zadržujejo toplogredni plini, in 23 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, ki jih proizvede človeštvo. Stanje oceanov – ti so bolj kisli kot kadarkoli v zadnjih 26.000 letih, njihova gladina nezaustavljivo narašča, živalske in rastlinske vrste pospešeno izumirajo – se drastično, nepovratno slabša, so poudarili v poročilu SMO,« je pred kratkim v Delu poročal novinar Boštjan Videmšek. Niti ena država obenem še ni začela izpolnjevati zavez s podnebnega vrha v Glasgowu, zraven pa se trenutno po svetu na zagon pripravlja 195 velikih naftnih oziroma plinskih projektov. Vsak od njih naj bi proizvedel dodatno milijardo ton izpustov ogljikovega dioksida.

Delavstvo je v prvih vrstah

In v središču vseh teh pretresov in prelomov smo seveda delavke in delavci. V Delavski enotnosti smo že večkrat zapisali, da ni treba biti ravno velik strokovnjak, da človek ugotovi, kako se je, če smo premožnejši in dobro materialno preskrbljeni, lažje zaščititi pred posledicami podnebnih sprememb. Bogatejši in premožnejši živijo v kakovostnejših domovanjih, na varnejših območjih, zato se lažje obvarujejo pred različnimi vremenskimi in naravnimi nevšečnostmi. Lažje se izognejo tudi slabemu zraku, ki ogroža zdravje. Lažje se ohladijo, ko je vroče, in lažje ogrejejo, ko je hudo mraz. Ko pa so dejansko prizadeti, lažje dobijo dobro zdravstveno oskrbo in si tako prej opomorejo. Svoje brutalno jasno povedo tudi številke – kot smo zapisali že v marčevski tematski številki Delavske enotnosti, posvečeni družbeni neenakosti, je na primer dvajset najbogatejših milijarderjev na svetu odgovornih za približno 8000-krat več izpustov toplogrednih plinov kot najrevnejša milijarda svetovnega prebivalstva skupaj. Najmanj 33.859 ton izpustov ogljikovega dioksida pa denimo letno prispeva rusko-izraelski milijarder in zdaj že nekdanji lastnik znanega angleškega nogometnega kluba Chelsea Roman Abramovič. Običajni človek bi po drugi strani za to, da bi pridelal toliko izpustov, potreboval popolnoma neverjetnih sedem tisoč let!

Huda suša in vročina bosta, kot kaže, zaznamovali tudi letošnje poletje. Foto Mike Erskine/Unsplash


A napak bi se bilo osredotočiti na ekscesni življenjski slog sodobnih bogatašev, jim na primer preštevati ogromna letala, luksuzne jahte, drage avtomobile, ki jih imajo v lasti, meriti njihov ogljični odtis in se zgražati nad njihovimi potrošniškimi navadami, s katerimi onesnažujejo okolje in segrevajo podnebje. Ključno vprašanje je, kot pravi ameriški profesor in publicist Matthew Huber, kako so prišli do svojega bogastva in zaslužili denar, s katerim zdaj vzdržujejo svoj potratni življenjski slog. Najpomembnejša je torej osvetlitev vloge bogatašev, ki »svinjajo« naš planet, kot lastnikov korporacij in produkcijskih sredstev ter upravljalcev globalnih mrež (delavskega) izkoriščanja. Bistveno vprašanje torej ni, kako okolju škodljivo premožni zapravljajo svoj denar, ampak na kakšen način so sploh obogateli.

Ne pozabimo – Sindikati in podnebne spremembe

Predsedstvo ZSSS je septembra 2019 sprejelo pomemben dokument z naslovom Sindikati in podnebne spremembe, ki je dostopen na tej povezavi. Z njim je ZSSS na pobudo Sindikata Mladi plus, pri katerem so omenjeni dokument tudi pripravili, med drugim uradno podprla socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe v boju proti podnebnim spremembam in okoljski krizi, pa prizadevanja mladih za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse ter izrazila podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Ker pa se je od takrat spremenilo premalo, so seveda nujni nadaljnji, tudi »sindikalno-podnebni« koraki.

»Nizkoemisijski« in »visokoemisijski« sindikati

Znano je, da če želimo dolgoročno ohraniti določene industrijske dejavnosti in delež delovnih mest znotraj njih, te dejavnosti nujno čaka obsežno prestrukturiranje. V prvi vrsti se bodo morale prilagoditi prav gospodarske panoge, ki so danes velike porabnice fosilnih goriv. Nujno pa bo poskrbeti, kar je seveda tudi stališče ZSSS, da bo prehod v nizkoogljično družbo pravičen za vse vpletene. Obenem je ključno, da bodo tudi novonastala zelena delovna mesta, torej tista, ki spodbujajo prehod v gospodarstvo, ki izboljšuje blagostanje in socialno pravičnost, obenem pa zmanjšuje okoljsko tveganje in izčrpavanje naravnih virov, ne samo okolju prijaznejša, ampak tudi dostojna in ustrezno plačana. Za to bomo v prihodnosti morali poskrbeti tudi sindikati.
Še prej pa bo potrebno učinkovito sindikalno organiziranje in delovanje v najpomembnejših strateških panogah, denimo v energetiki. Tako je nujno, kot pravi Matthew Huber, da v boj za podnebno pravičnost vključimo tudi t. i. visokoemisijske«, industrijske sindikate, čeprav se morda na prvi pogled ne zdijo naravni zavezniki v boju za podnebno pravičnost.

Sporočilo z enega od podnebnih štrajkov (september 2019), ki še vedno drži. Foto M. K.

28 stopinj Celzija

V novi, zaostreni podnebni in okoljski realnosti pa je treba najprej preživeti. Kaj na primer o vročini na delovnem mestu, ki bo še kako aktualna v naslednjih tednih, pravijo predpisi za varnost in zdravje pri delu in kakšne rešitve nam ponuja stroka?
Povzemamo nekaj aktualnih predpisov, o katerih je že večkrat pisala strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Tako je treba omeniti Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavk ter delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med njimi je opredeljena tudi temperatura v delovnih prostorih, in sicer v 25. členu omenjenega pravilnika. Tam je določeno, da mora delodajalec zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavk in delavcev glede na naravo dela ter na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer pridejo v poštev kriteriji za delo na mrazu.

V istem členu je tudi določeno, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. »vročih delovnih prostorih«, v katerih so temperature zaradi sevalnih temperatur višje. V takih primerih mora delodajalec na ustrezen način poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi prostori, ni višja od 20 stopinj Celzija.
Ko se v delovnih prostorih pojavi temperatura, višja od 28 stopinj – to je lahko tudi samo občasno, v prvi vrsti kot posledica višjih zunanjih temperatur, kar je značilno zlasti za poletne mesece –, mora delodajalec v tem času zaposlenim prav tako zagotoviti ustrezno toplotno udobje ter v povezavi s tem, če prihaja do prekoračitve dovoljenih temperatur oziroma do ugotovljenega neustreznega toplotnega udobja, sprejeti določene ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, se lahko delodajalec poslužuje tudi začasnih ukrepov, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med njimi so običajno najpogostejši organizacijski, denimo prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela ipd., kot skrajni ukrep pa je mogoča tudi prekinitev delovnega procesa. Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za drugačne, dolgoročnejše ukrepe, in sicer v obliki uporabe dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav. Vsekakor pa je njegova dolžnost, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov delavkam in delavcem zagotovi varnost in zdravje v zvezi z delom. Za kakšne ukrepe se bo odločil, je njegova stvar, morajo pa biti opredeljeni v sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja.

»Dobri stari časi«

Podnebna kriza ne pušča posledic le na naravi, ampak globoko zaznamuje tudi človeško psiho, so pred kratkim opozorili na inštitutu Danes je nov dan. »S katastrofalnimi sušami, poplavami, hurikani, požari, z dvigovanjem morske gladine in nevihtami izgubljamo okolje, ki nas od vedno obkroža in nam je poznano, obenem pa izginjajo tudi kulturne znamenitosti, pomembni kraji in s tem tudi naša identiteta,« izpostavljajo. V nasprotju z nostalgijo – melanholijo, ki jo doživljajo posamezniki in posameznice, ločeni od ljubljenega doma – »solastalgijo« opisujejo kot stisko in občutek tesnobe, ki nastane zaradi okoljskih sprememb, velikokrat pa se kaže v obliki stresa, globoke žalosti in depresije. »Poimenovanje čustev in psiholoških težav, ki jih povzroča podnebna kriza, nam lahko pomaga osvetliti povezavo med našim duševnim stanjem in stanjem naše okolice. Solastalgija kaže, da je naše počutje povezano s stanjem planeta. Z izgubo naravnih habitatov tako ne bomo izgubili ‘le’ biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja, temveč tudi razum,« poudarjajo pri inštitutu.
V svetu, kjer podnebne spremembe in okoljska kriza predstavljajo našo vsakodnevno realnost, je po drugi strani človeško hrepeneti po nekakšnih »dobrih starih časih«, ko je, če nekoliko karikiramo, pozimi še snežilo, poletja pa niso bila tako pasja, oziroma ko je življenje in okolje okoli nas še imelo red ter smisel. In popolnoma logično je, da poskušajo na omenjenih stiskah svoj vzpon zgraditi tudi politiki in skrajneži vseh vrst. To je nenazadnje počel tudi nekdanji (bodoči?) ameriški predsednik Donald Trump, ko je govoril, da bo »Ameriko naredil spet veliko«, pri tem pa znal denimo dobro zatipati jezo in nezadovoljstvo pozabljenega tamkajšnjega delavstva iz nekdaj mogočnih industrijskih predelov države.
Za uspešen boj s podnebnimi spremembami in okoljsko krizo bo torej bolj kot z otožnostjo nazaj treba odločno gledati naprej in s skupnim bojem ter kolektivnim organiziranjem enostavno iznajti novo realnost, v kateri bo prijetno živeti.

Kaj lahko storijo predstavniki delavstva?

Pri reševanju posamezne problematike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo sicer pomembno vlogo tudi delavke in delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganja, ki se pojavlja ob prekoračenih temperaturah, oziroma zahteva inšpekcijski nadzor, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Prav tako pa mora delavec ali delavka prek svojih predstavnikov, kot je to določeno v 37. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu, delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil delavčevo varnost in zdravje. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je zaposleni dolžan o nastanku škodljivih vplivov obvestiti. In če delodajalec škodljivih pojavov ne odpravi oziroma če je delavec mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpektorata za delo ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika. Zaposleni ima tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, pravico odkloniti delo ter zahtevati odpravo nevarnosti, kot je to določeno v 33. členu zakona o varnosti in zdravja pri delu. Omenjena dikcija je sicer razmeroma široka in njena uresničitev dejansko zahteva ustrezno obravnavo vsakega posamičnega nastalega primera glede upravičenosti odklonitve dela.
Inšpektorat za delo pa v skladu s svojimi pristojnostmi izvaja različne oblike inšpekcijskih nadzorov, prav tako pa tudi obravnava prijave, pritožbe, sporočila ter druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti, in sicer tudi v povezavi s visokimi temperaturami na delovnem mestu. V vsakem primeru pa se seveda velja obrniti tudi na pristojen sindikat.

Dobro je vedeti

Zakon daje delavcu oziroma delavki pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati odpravo nevarnosti. Če delodajalec škodljivih vplivov ne odpravi, lahko delavec ali sindikat zahteva tudi posredovanje inšpekcije dela.
Na inšpektoratu za delo sicer zagovarjajo stališče, da občasno (poletno) zvišanje temperatur ne ogroža neposredno zdravja in življenja ljudi (verjetno bi bilo bolje reči zdravih zaposlenih v dobri kondiciji!), delodajalce pa napotujejo na nekaj ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev v poletnem času:

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju upoštevajte pravilo –7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • pijte brezalkoholne pijače;
  • nosite lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam;
  • izogibajte se slani hrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, katerih temperatura pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Idealna delovna temperatura je sicer od 20 do 22 stopinj Celzija. Že pri 24 stopinjah se človekova delazmožnost z vsako dodatno stopinjo zmanjša za štiri odstotke. Pri več kot 26 stopinjah pade koncentracija, poide nam moč, utrujeni smo in izčrpani, naredimo več napak in več je nezgod.

Vročina tudi ubija, Mojca Matoz, Delavstvo, podnebne spremembe, sindikati, tematska številka Delavske enotnosti, april 2019

Nujni sodobni predpisi

Izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm sicer kljub povedanemu meni, da je v zvezi z visokimi poletnimi temperaturami na delovnem mestu nujna posodobitev aktualnih, prej omenjenih predpisov. Zato je pred kratkim pisala na ministrstvo za delo z vprašanjem, kdaj bo ministrstvo pripravilo predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, s katerimi bodo določeni ukrepi za zaščito zdravja delavcev v času vročinskih valov – tako delavk in delavcev, ki delajo v zaprtih prostorih kot tistih, ki opravljajo delo na prostem. »Državni organi priporočajo predvsem organizacijske ukrepe, delodajalci pa marsikje ne iščejo tehničnih rešitev. Zasuta sem z vprašanji članov sindikatov in novinarjev, kdaj bomo končno v Sloveniji učinkoviteje zaščitili delavce v času vročinskih valov. Obveščam vas, da sindikati ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po EU poročajo, da prejmejo največ klicev na pomoč prav zaradi neznosnih temperatur na delovnem mestu. Inšpekciji smo posredovali informacije, kadar smo bili obveščeni, da delavke oziroma delavci zaradi vročine in vlage v zraku omedlevajo, delodajalec pa se izmika ukrepanju,« je jasno opozorila. In čeprav je od prve pobude ZSSS za dopolnitev predpisa minilo že pet let, dopolnitev torej še vedno ni.

Vse o varnem delu v času vročinskih valov tudi na spletni strani zssszaupnikvzd.si

Na spletni strani zssszaupnikvzd.si smo pripravili kompilacijo informacij in nasvetov iz e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu – objavljenih med letoma 2017 in 2022 – o delu v času vročinskih valov, ko postanejo temperature neznosne tako na delovnih mestih v zaprtih prostorih kot tudi na prostem.

Najdete jih s klikom na naslednje povezave:

Služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

A Lučka Böhm vseeno meni, da ni treba čakati na nove predpise. Prepričana je, da lahko delodajalec zaposlenim zagotovi več od tega, kar je predpisano. »Osebno bi priporočila delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu oziroma svetom delavcev ali pa sindikalnim zaupnikom, naj bodo zahtevni in od delodajalca zahtevajo trajno tehnično rešitev za zagotavljanje predpisanih temperatur v prostorih. Seveda, če bodo to zahtevali danes, bo najbrž vse nared šele naslednje leto, saj se investicije načrtujejo daleč vnaprej. Če pa bo delodajalec naročil hlajenje prostorov, bodo inženirji hitro predlagali inženirske rešitve. Namesto klimatskih naprav, ki v ljudi pihajo neprijetno hladne curke zraka, imajo v Nemčiji na primer že vsaj petnajst let bolj prijazen sistem izmenjave slojev zraka, kjer pri tleh počasi vpihavajo rahlo ohlajen zrak, ki od spodaj navzgor izriva vročega (tega odvajajo pod stropom) – v višini delavca oziroma delavke pa je idealna temperatura 25 stopinj oziroma kolikor se pač dogovorijo. Nemci so na tak način uspešno ohladili tudi največje obrate. Če pa rešitve iščejo razni komercialisti, bodo seveda zgolj kupili tisto, kar se najbolj intenzivno trenutno reklamira, in sicer brez premisleka, kaj ljudje res potrebujejo.« Zaposleni naj zahtevajo, pravi še, tudi konkretne ukrepe za zaščito tistih, ki delajo na prostem, tako pred ultravijoličastimi (UV) žarki kot tudi pred neznosnimi temperaturami – zagotavljanje premične sence/strehe nad delovnim mestom, ustrezno osebno varovalno opremo, ki pokrije čim več kože in koži dovoli, da diha, napitke, kremo za zaščito pred UV-žarki, možnost občasnega umika v hladen prostor ipd. In dodaja, da je treba v oceni tveganja določiti preventivne zdravstvene preglede posledic dela v času visokih UV-indeksov (kožni rak, pospešeno staranje kože …) ter zaposlene vsak dan obveščati o indeksu UV.
Tudi sindikalno organiziranje in (delavski) boj proti podnebnim spremembam ter okoljski krizi morata biti na dnevnem redu ves čas, ne samo v obdobju vročinskih valov.

Gregor Inkret

 

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej v nekoliko drugačni obliki objavljeno v najnovejši, drugi junijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share