Od pravljice do nočne more: Za zaposlene v gostinstvu in turizmu ni oddiha

Če v vročih poletnih dneh, kakršen je denimo današnji, mnogi iščemo predvsem senco in osvežitev, za delavke in delavce v gostinstvu in turizmu oddiha praktično ni.

To je bilo eno glavnih sporočil z današnje tradicionalne poletne novinarske konference Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (GIT), ki so jo organizirali na Bledu, v kraju nasprotij, ki tako močno določajo našo družbo, zunanjega blišča na eni in bednega položaja zaposlenih na drugi strani.

Na srečanju z novinarji so sodelujoče sindikalistke javno spregovorile o položaju gostinskih delavk in delavcev, ki v ozadju in pogosto neopazno soustvarjajo velike turistične zgodbe. Kot prejšnja leta, so zbrani znova opozorili na pomanjkanje gostinskega kadra – natakarjev kuharjev, sobaric in drugih delavk ter delavcev, ter dodali, da na delodajalski strani posluha za povečanje plač in ureditev delovnega časa ni. V občinstvu pa so med predstavniki sedme sile sedeli tudi posamezni delavci in delavke v gostinstvu in turizmu, ki so delili tudi marsikatero svojo zgodbo.

»Razlogi za pomanjkanja kadra so večplastni,« je najprej povedala generalna sekretarka sindikata Breda Črnčec. »V ospredju je zagotovo neugoden delovni čas, težki pogoji dela, slabe plače in tudi to, da ti poklici niso cenjeni, saj lahko na primer delo natakarja opravlja vsak, tudi če zato nima primerne izobrazbe.« Izpostavila pa je tudi: »Zaradi pomanjkanja kadrov nastaja ogromno število presežnih ur, ki bi jih zaposleni želeli izkoristiti, a jih ne morejo, ker je delavk in delavcev premalo. Obstoječi pa so izčrpani, iztrošeni, nad njimi narejeni izvajajo pritiske, kar v veliko primerih vodi v bolniški stalež. Veliko teh delavcev tudi nima zasebnega življenja, saj so kar naprej na razpolago delodajalcu, nekateri pa so zaradi nizkih plač poleg redne službe primorani opravljati še kakšno drugo delo, ki jim navrže nekaj evrov,« je bila neposredna sindikalistka. Ter dodala, da pri tako nizkih plačah in težkih pogojih dela ne gre pričakovati novih zaposlitev, temveč bo turizem še naprej ostal priložnost za prekarne oblike dela, sezonske delavce, pogodbene izvajalce, študente, agencijske delavce in reaktivirane upokojene gostinske delavce.

Številke

Leta 2018 je bilo zabeleženih 5.9 milijona prihodov turistov in skoraj 15.7 milijona njihovih prenočitev. Tuji turisti so ustvarili 11.2 milijona prenočitev, kar je 15 odstotkov več kot leta 2017, domači turisti pa 4.5 milijona, kar je približno toliko kot leto poprej.

Število zaposlenih v gostinstvu se je leta 2018 v primerjavi z letom 2017 povečalo za 6.9 odstotka – od 19.359 na 20.694 delavk in delavcev. Rast prihodov in prenočitev turistov je bila tako večja od rasti zaposlovanja v dejavnosti, kar kaže na vse večjo obremenjenost zaposlenih.

Marca letos je minimalno plačo v gostinstvu prejelo 2250 zaposlenih: v gostinsko-nastanitvenih dejavnostih 626, v dejavnosti strežbe jedi in pijač pa 1624.

»Zaposleni v panogi, lastniki in država, ki ima v neposredni lastni 43 odstotkov slovenskega turizma, so tisti, ki bodo morali k reševanju pomanjkanja kadrov pristopiti bolj sistematično, motivirati mlade, ki se zdaj po končanem šolanju rajši prekvalificirajo v druge poklice iz bolje plačanih dejavnosti z boljšimi delovnimi pogoji ali pa svojo priložnost iščejo v tujini. Menimo, da so potrebni ukrepi tako na področju izobraževanja kot zakonodaje, za kar so odgovorna pristojna ministrstva, direktorat za turizem, Slovenski državni holding in drugi vpleteni.«

Iz panoge se umikajo stari in mladi

Prisotni si spregovorili tudi o nekaterih drugih problemih, s katerimi se soočajo delavke in delavci v gostinstvu in turizmu. Mirela Žnidarec, sekretarka iz Območne organizacije ZSSS Gorenjska, je izpostavila, da se iz panoge ne umikajo samo mlajši, temveč tudi starejši delavci: »Sindikat znova in znova ponuja oziroma zahteva rešitev – dostojne plače. Leta in leta pozivamo ter zahtevamo prenovo plačnega modela, s katerim bi vsem zagotovili dostojno plačilo. Glede na podatke o poslovanju in o rasti prihodkov v turizmu ni nobenega dvoma, da bi bilo to mogoče. To bi bil sicer le začetek, s katerim pa bi lažje zagotovili večje število delavk in delavcev ter na koncu spoštovanje temeljnih pravic za vse. Medtem pa resnega odziva ni. In tako smo tam, kjer smo – na robu katastrofe. Zato je prav bizarno poslušati razlage odgovornih o viziji razvoja slovenskega turizma, v ozadju pa ni strategije, s katero bi zagotovili ključni dejavnik omenjenega razvoja – delavke in delavce! Čudovito deželo, bogato z naravnimi lepotami, kulturno dediščino in zgodovino, ki jih še v najlepših pravljicah težko najdemo, že imamo. Zagotavljanje te pravljice gostom pa za delavke in delavce z vsakim dnem postaja čedalje hujša nočna mora.«

Delo na vročini in medčloveški odnosi

Irena Jaklič Valenti iz Območne organizacija ZSSS Primorska in Notranjska je izpostavila je izpostavila problem dela na vročini, ki so mu zaposleni v odprtih restavracijah, na kopališčih, plažah ipd. poleti nenehno izpostavljeni. »Temperatura naj v notranjih delovnih prostorih ne bi presegala 28 stopinj Celzija. Zavedamo se, da na določenih lokacijah teh pogojev ni mogoče zagotavljati, zato so vsakodnevno nujno potrebni tudi drugi organizacijski ukrepi delodajalcev, kot so prerazporeditev in krajšanje delovnega časa, zmanjšanje intenzivnosti dela, prekinitev delovnega procesa, izmenjava dela in počitkov v hladnejšem prostoru, nadomeščanje tekočine za zaposlene …« Sindikalistka je opozorila tudi na primerno delovno obleko zaposlenih, ki bi morala biti zračna. Veliko zaposlenih naj bi imelo obleko iz materialov, ki ne dihajo, denimo iz poliestra, nekateri delodajalci ne zagotavljajo niti primerne količine oblek.

Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da naj bi v panogi primanjkovalo več kot 5000 delavk in delavcev, od tega največ natakarjev (2289) in kuharjev (1315), vendar je po ocenah sindikata ta številka vsaj še dvakrat večja. Veliko delodajalcev namreč delovno silo išče tudi s pomočjo različnih agencij, oglasov in posebnih strani na Facebooku.

Simona Mali, Osrednjeslovenska območna organizacija ZSSS, pa je dodala, da zaposlene pogosto najbolj bolijo slabi medčloveški odnosi. Delodajalci pogosto ne poznajo osnov delovnega prava, ne znajo ustrezno organizirati delovnega procesa, ne vedo, kaj je neenakomerna razporeditev delovnega časa ipd. Obenem pa je tisti zaposleni, ki se izpostavi, velikokrat kaznovan, čeprav pove samo tisto, kar mislijo tudi drugi. A tam, kjer se delavke in delavci povezujejo in proaktivno sodelujejo, prihaja tudi do pozitivnih sprememb. Pri tem pa šteje le akcija, je opozorila sindikalistka.

Bled se je danes kopal v poletnem soncu in kljub hudi pripeki kazal idilično podobno prelepega spokojnega naravnega bisera, kjer se imajo ljudje lepo. Vendar za bleščečo zunanjostjo, kot so nam dali vedeti tudi nekateri delavci in delavke v gostinstvu in turizmu, ki so zraven dodali, da je v panogi povsod v Sloveniji podobno, tičijo jeza, grenkoba ter razočaranje nad manj svetlimi platmi slovenskega turizma, ki jih žal ne manjka.