Enako plačilo za enako delo: Od 10. novembra delamo ženske zastonj

11. 11. 2022

Deseti november, evropski dan enakega plačila za enako delo oziroma delo enake vrednosti, simbolično označuje datum, od katerega naprej ženske delajo zastonj do konca leta. Ta datum se razlikuje po državah, skladno z razlikami v plačni vrzeli med njimi.

Plačna vrzel med spoloma je v letu 2022 še vedno realnost v vseh državah članicah EU. V njih ženske v povprečju zaslužijo 13 odstotkov manj od moških kolegov. Med letoma 2012 in 2020 se je povprečna plačna vrzel med spoloma v EU zmanjševala le počasi, in sicer s 16,4 odstotka v letu 2012 na 13 odstotkov v letu 2020. Razlike med državami članicami so velike, od 2,4 odstotka plačne vrzeli v Romuniji do 22,3  odstotka v Latviji. S takšnim tempom bomo po ocenah potrebovali 80 let, da razlike v plačah med spoloma v Evropi ne bo več.

V Sloveniji je plačna vrzel med spoloma v primerjavi z drugimi državami EU majhna, vendar pa se je med vsemi članicami v letih 2010‒2018 najbolj povečala. Leta 2010 je znašala 0,9-odstotka, se iz leta v leto povečevala in dosegla vrh leta 2018, ko je bila razlika med povprečno plačo moških in žensk 9,3 odstotka. Leta 2019 se je trend rasti končal, plačna vrzel se je znižala na 7,9 odstotka, v letu 2020 pa kar na 3,1 odstotka (Eurostat, 2022). Podatkov za leto 2021 pa Eurostat in niti SURS še nista objavila.

 

Zakaj plačna vrzel med spoloma po letih vztraja?

Razlogi za to je neenakost različnih vrst. Med glavnimi vzroki so manjša udeležba žensk v plačani zaposlitvi, ženske prevzemajo večje breme skrbstvenih obveznosti (neplačano in nevidno delo), pogosteje so zaposlene za skrajšani delovni čas (v Sloveniji trend zaposlovanja žensk za skrajšani delovni čas v zadnjih letih narašča najhitreje v EU) ter v prekarnih oblikah zaposlitve, imajo več prekinitev kariernih poti, ki pomenijo prekinitev pridobivanja znanja in veščin, kar vpliva na prihodnjo plačo in karierni razvoj. Ženske so prekomerno zastopane v slabo plačanih sektorjih, kot sta oskrba in izobraževanje, tako imenovani stekleni strop pa jim onemogoča zasedanje vodilnih položajev. Velik del plačne vrzeli med spoloma ostaja nepojasnjen in je povezan s posredno ter neposredno diskriminacijo na podlagi spola na trgu dela.

Ena od rešitev za zaprtje plačne vrzeli med spoloma je tudi zakonodaja, ki podpira večjo preglednost in primerljivost plačil. Pomanjkanje preglednosti plačil v podjetju oziroma organizaciji pomeni, da diskriminacija ni in ne more biti prepoznana ali pa jo je izredno težko dokazati, kot se izkazuje v sodni praksi.

Spomnimo, da je Slovenija med državami, ki so jim bile v postopku kolektivnih pritožb, ki jih je vložila mednarodna nevladna organizacija Univerza Ženske Evrope proti 15 državam članicam, očitane kršitve pravic do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti po Evropski socialni listini. Odbor Sveta Evrope za socialne zadeve je v letu 2020 temu pritrdil. Ugotovil je, da Slovenija kljub ustrezni zakonodaji, ki priznava načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti (133. člen Zakon o delovnih razmerjih), krši naslednje točke Evropske socialne listine: nezadosten dostop do pravnih sredstev za žrtve plačne diskriminacije, nepreglednosti plač na trgu (ni omogočena primerljivost delovnih mest in plač), nezadosten napredek pri zagotavljanju enakih možnosti na trgu dela z vidika enakega plačila (npr. premajhno zastopanje žensk na vodstvenih položajih).

Predlagana evropska direktiva o preglednosti plačil, o kateri se trenutno pogajajo na evropski ravni, uvaja ukrepe za krepitev načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske. Med drugim se predlagajo ukrepi, kot so pravica kandidatov za zaposlitev, da prejmejo informacijo o začetni višini plače ali razponu plače za razpisano delovno mesto; obveznost velikih delodajalcev, da poročajo o razlikah med plačili zaposlenih po spolu; ter obveznost, da ob ugotovljenih razlikah ukrepajo; obveznost delodajalca, da na zahtevo delavke ali delavca predloži informacije o povprečnem plačilu za zaposlene, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, vključno po spolu. Sprejeti ukrepi bi morali biti oblikovati na način, da bi služili kot učinkovito orodje za delodajalce, sindikate in zaposlene za zaprtje plačne vrzeli med spoloma.

Irena Štamfelj, svetovalka ZSSS,
foto Mathieu Stern/Unsplash

Delavska enotnost

Ta zapis je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi novembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!