Obvestilo o dopustu: kdaj, kje, kdo, kako …?

17. 3. 2022

Najpozneje do konca marca morajo zaposleni od svojega delodajalca prejeti obvestilo o višini letnega dopusta. Toda ali gre za obvestilo ali odločbo? Kako mora biti stvar vročena? Kako si lahko sami izračunamo dopust in kaj če delodajalec tega ne dela in nam vseskozi velja isto, to kar piše v naši pogodbi o zaposlitvi? Odgovarjamo v nadaljevanju.

Skladno s 160. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan delavce in delavke najpozneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Gre za obvestilo o odmeri letnega dopusta, pri čemer pa je bistvenega pomena dokazljiva vročitev, saj je za opustitev obvestitve delavca oziroma delavke o dolžini plačanega letnega dopusta določena globa. Obvestilo je zato smotrno vročiti z vročilnico oziroma na način, da delavec prejem obvestila potrdi s podpisom in datumom prejema.

Za obveščanje prek e-poštnega naslova je prvi pogoj, da delodajalec zagotavlja delavcu službeni e-poštni naslov in delovanje poštnega strežnika ter ostalo potrebno infrastrukturo, drugi pogoj pa je, da se delavec in delodajalec (pisno) dogovorita, da je delavec za potrebe opravljanja dela dolžan uporabljati službeni e-poštni naslov.

Ne zadostuje torej, da delavec delodajalcu sporoči svoj e-poštni naslov, niti da delodajalec zagotavlja delavcu e-poštni naslov preko javnih e-poštnih strežnikov (npr. gmail.com, yahoo.com ipd.). Ob izpolnjenih navedenih pogojih pa se bo štelo, da je pisanje vročeno delavcu, ko prispe v njegov poštni nabiralnik, in ne šele, ko bo delavec e-poštno sporočilo odprl oziroma prebral. Pregledovanje e-poštnega nabiralnika bo v primeru omenjenega dogovora namreč sodilo v obveznost delavca oziroma delavke, ki izhaja iz delovnega razmerja.

Zakon o delovnih razmerjih v 159. členu določa minimalno število dni plačanega letnega dopusta, v omenjenem 160. členu ZDR-1 pa zakonodajalec določa, da se lahko daljše trajanje letnega dopusta določi s kolektivno pogodbo (splošno kolektivno pogodbo, kolektivno pogodbo dejavnosti ali v podjetniški kolektivni pogodbi) oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Če pri delodajalcu ni organiziran sindikat, lahko delodajalec v skladu z določbo 10. člena ZDR-1 sprejme splošni akt, v katerem uredi daljše trajanje plačanega letnega dopusta, kot ga določa zakon.

Katere kolektivne pogodbe zavezujejo vašega delodajalca oziroma katere splošne akte je sprejel, je običajno navedeno v pogodbi o zaposlitvi, v njih pa je lahko določeno daljše trajanje letnega dopusta in kriteriji, na podlagi katerih se določa dodatno število dni letnega dopusta. Kriteriji so običajno povezani z delovno dobo (splošno ali pri delodajalcu), izobrazbo oziroma z zahtevnostjo delovnega mesta ter s pogoji dela. Pravico lahko uveljavljate neposredno na podlagi omenjenih predpisov.

Kristina Gomboc Nikolić, služba pravne pomoči ZSSS,

foto Sai Kiran Anagani/Unsplash

Ne prezrite tudi:

Kako je PKP 10 posegel v izrabo letnega dopusta

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!