Zala Vuga

Mlada sindikalistka, sicer magistrica prevajalstva, iz Komunale Izola, kjer je začela delati že kot študentka, danes v podjetju deluje kot referentka za splošne zadeve in komunikacijo. V sindikat na ravni podjetja, ki sicer spada pod okrilje Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenija (SKVNS), se je včlanila novembra 2021, kmalu zatem pa so jo na njeno veliko presenečenje predlagali in soglasno izvolili za podpredsednico. Od takrat naprej se je vrgla v sindikalne vode – in v njih uspešno splavala. Je tudi članica (spet) konstituiranega odbora za mlade ZSSS.

Kakšna je tvoja dosedanja sindikalna pot?

V sindikat sem se včlanila na predlog mojih sodelavk in sodelavcev v Komunali Izola, in sicer takoj po začetku zaposlitve. Ker je šlo za osebe, ki so mi stale ob strani ob prehodu iz študentskega dela v redno zaposlitev in me pri tem spodbujale, sem pristala. Kmalu po včlanitvi je na enem od naših sindikalnih sestankov padel predlog o zamenjavi podpredsednika sindikata, na to mesto pa so predlagali mene in me tudi izvolili. Nato me je začel predsednik sindikata počasi uvajati, in čeprav glavnino aktivnosti še vedno opravi on, sem mu vedno na voljo ter v podporo, če potrebuje pomoč. Kot sindikalistka sem se udeležila tudi več izobraževanj v organizaciji SKVNS, kjer so sindikalnim zaupnikom predstavljene novosti s področja zakonodaje in aktivnosti drugih sindikatov, ki nam pridejo prav pri našem delu. Ker pri svojem delu opravljam različne zadolžitve in sodelujem z več službami znotraj podjetja – kadrovska in splošna služba, nadomeščanje na recepciji, blagajni, podpora v administraciji delovne enote mehanizacija itd. – mi vsako novo znanje pride zelo prav.

Zakaj naj bo človek po tvojem pravzaprav sindikalno aktiven?

V bistvu gre za nekakšno zaščito, pomembna pa se mi zdi tudi povezanost med sodelavkami in sodelavci. V okviru podjetja so zaposleni sicer lahko povezani, če k temu stremi na primer vodstvo in krepi kolektivni duh. Sindikat pa predstavlja še en dodaten krog v podjetju, znotraj katerega se lahko sodelavke in sodelavci povežejo med sabo, si stojijo ob strani, zraven pa se lahko predsednik sindikata, če je le pravi in ima posluh za članstvo, v njihovem imenu obrne na direktorja in s tem poskrbi za reševanje vsakodnevnih težav.

Nam lahko zaupaš že kakšen sindikalni dosežek?

Po dolgih letih, minilo je namreč sedemnajst let, smo lani poleti v Komunali Izola sklenili novo podjetniško kolektivno pogodbo in določili novo sistematizacijo delovnih mest v podjetju. Sindikat je bil od začetka zraven, vse je spremljal in sodeloval tako, kot je bilo treba.

Kako po tvojem v sindikate privabiti mlade?

ZSSS je zdaj ponovno, po dolgem času spet poskusno vzpostavila odbor za mlade, kjer sodelujem tudi sama, vendar smo zaenkrat samo štirje, tako da moramo pridobiti še nove člane iz vrst sindikatov dejavnosti ZSSS. Sicer pa mislim, da je pomembno informiranje in komuniciranje, to, da ti nekdo pove in predstavi, kaj sploh počne sindikat in kakšne ugodnosti prinaša članstvo v njem. Tudi sama o tem ne bi vedela veliko, če ne bi ob sebi imela pravih ljudi. Ni presenečenje, da mnogi, predvsem mladi, menijo, da med biti član in nečlan pravzaprav ni nobene razlike, zato je pomembno, da sindikati zelo neposredno in transparentno prikažemo svoje delo in povemo, kaj počnemo, kaj smo dosegli, kakšne ugodnosti ponujamo, saj dober glas seže v deveto vas … Je pa res, da je bilo včasih drugače, na primer še v času naših staršev – zaposlil si se pri osemnajstih in v isti službi ostal do upokojitve. Zdaj je trend pogosto menjavanje služb, kar pa prinaša tudi veliko drugih nevarnosti, kjer lahko sindikat vstopi in pomaga. Samo mladi niso seznanjeni s tem.

Za konec: kakšen mora biti po tvojem pravi sindikalist oziroma sindikalistka?

Pogumen, sočuten, mora se znati pogajati in dogovoriti, predvsem pa mora biti kolektiven in solidaren. Če mu ni mar za sodelavke in sodelavce, če misli, da se ga njihove težave ne tičejo in gleda samo nase, potem ne bo šlo. Mora pa, kot rečeno, biti tudi pogumen, da stopi pred delodajalca in odločno zagovarja stališča delavk in delavcev ter se postavi v njihov bran. To seveda govorim o predstavniku sindikata.