Mirko Štuhec

Mirko je že tretji mandat predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) v opekarni Wienerberger v Ormožu, poleg Goriških opekarn edini večji slovenski tovarni, ki proizvaja žgano opeko. Njegovo delo je eno pomembnejših, saj skrbi za servis in popravila ustnikov; nekakšnih kalupov, ki ilovico med stiskanjem oblikujejo v opeko.

Kot si povedal, v ormoškem obratu izdelujete opeko, v Križevcih pa strešnike. V čem se ta opečna proizvoda razlikujeta?

V Ormožu izdelujemo opečne zidne elemente, imenovane Porotherm, kjer v ilovico vmešamo drobno mleto žagovino. Ta med pečenjem v opeki oblikuje majhne mehurčke zraka, zato je končni produkt bolj izolativen. Mešanica gline za strešnike je drugačna. Ker mora biti odporna proti zunanjim vplivom, se tudi peče pri višjih temperaturah.

Kako poteka delo v tovarni?

Najprej zemljo zmešamo z različnimi snovmi, nato mora nekaj časa odležati. Tik pred oblikovanjem opek jih zmešamo z žagovino, da zagotovimo večjo izolativnost materiala, nato pa gre skozi proizvodni proces, ki sva si ga ogledala. Opeka se suši nekje 24 do 30 ur, toliko časa traja tudi pečenje. Ker je proizvodnja vse bolj avtomatizirana, nas v eni izmeni dela vsega skupaj šest delavcev, delovnik pa poteka v treh izmenah.

V proizvodnji najbolj zapleten proces se zdi stiskanje glinene mase skozi ustnik, ki oblikuje opeko pred pečenjem. Kakšna je pri tem tvoja vloga?

V podjetju sem kot orodjar zaposlen že 23 let. Skrbim za popravljanje in servisiranje ustnikov, skozi katere potuje opečna masa, preden jo razrežemo na posamezne zidne elemente. Ustniki so nekakšni kalupi oziroma modelčki, ki jih lahko menjavamo glede na vrsto in tip opek, ki jih izdelujemo. Vse znanje na tem področju sem moral pridobiti sam, z izobraževanji in ogromno poskusi.

Kdaj se je v podjetju oblikoval sindikat?

Sindikat smo oblikovali leta 1998, ko je prejšnjo opekarno, ki je bila v lasti gradbenega podjetja Mercator Ograd, prevzela skupina Wienerberger, ki ima v Evropi v lasti okoli 280 opekarn. Sindikat je najprej vodil moj predhodnik Dušan Zemljič, nato pa sem vodenje sindikata prevzel pred dvanajstimi leti.

Se je kaj spremenilo z nastopom tujega lastnika?

V sindikatu imamo dober, korekten odnos z vodstvom. Naša prednost je, da smo finančno dobro podprti, kar nam omogoča učinkovito zastopanje interesov članov. Redno organiziramo sestanke, obravnavamo težave in se pogajamo za izboljšave, kot so dvigi plač.

Ali so plače dostojne za to dejavnost?

Plače so na splošno primerne za našo industrijo. Resda niso najvišje, a se trudimo, da ne zaostajamo za konkurenco. Na gradbenem področju smo celo nekoliko v prednosti pred drugimi. Naše delo je specifično, saj pogosto vključuje uporabo kompleksnih strojev. Res je, da bi morda lahko še izboljšali plače za določene delovne profile, vendar imamo redno pogovore o višjih plačah. Da je podjetje odgovorno, kaže tudi dejstvo, da v 23 letih, odkar tu delam, plača še nikoli ni zamujala niti en dan.

S kakšnimi izzivi se sicer soočate v tej dejavnosti?

Največji izziv so pričakovanja glede plač. Ljudje imajo vedno visoka pričakovanja, npr. 20–30-odstotno zvišanje, a realnost je drugačna. Kljub temu smo v zadnjih letih dosegali lepe rezultate: predlani 8-odstotno, lani 10-odstotno, letos 10-odstotno zvišanje. Verjamem, da gremo s trenutnim tempom v pravo smer in smo lahko zgled drugim. Ključno je, da ustvarimo pogoje, zaradi katerih bi zaposleni želeli ostati pri nas, vendar je vse težje najti nove delavce. Ogromno delovne sile namreč prihaja iz Hrvaške, lahko rečem, da so Hrvati že skoraj tretjina naše ekipe.

Kaj pa pri sindikalnem delu?

V zadnjih nekaj letih smo imeli veliko upokojitev, kar pomeni, da moramo zaposliti mlajše delavce. Največji problem je v tem, da gre v naši dejavnosti za izmensko delo. Delamo 365 dni na leto, 24 ur na dan. Tretjina dela se opravi ponoči. Poleg tega imajo delavci največ en prost vikend na mesec, kar je za mnoge mlade velik izziv. Mladi težko sprejmejo, da so lahko doma le en vikend na mesec. Zato je zelo težko dobiti mlade delavce, ki bi ostali dolgoročno. Mnogi raje iščejo bolj ugodne delovne pogoje. To pa se pozna tudi pri sindikalnem članstvu. Gre torej za izziv, ki zahteva ukrepanje, da bi zadržali obstoječe zaposlene in privabili nove. Nadomestiti izkušene kadre je namreč težko.

Kaj vse nudite svojemu članstvu?

Imamo kolektivno pogodbo, ki jo redno posodabljamo. Vsako leto se dogovorimo za zvišanje plač in uredimo druge pogoje, kot so regres, donacije, in različne ugodnosti za člane sindikata.Vedno pravim, da je sindikat kot vojska – če ima dovolj podpore, je močan. Mi smo dobro organizirani in uspešno zastopamo člane. Na primer, letos smo imeli remont, ki je trajal dva meseca, in uspelo nam je doseči, da smo delali le med tednom, vikende pa smo imeli proste. Poleg tega že tradicionalno vsako leto organiziramo izlet v tujino – letos smo bili v Beogradu, pohode, piknike, rekreacijo in druge dogodke za naše člane. Poleg dogodkov članom za božič in veliko noč razdelimo darilne pakete.

Videti je, da veliko vlagate v odnose in zaupanje?

Absolutno. Transparentnost je ključna – vse informacije so dostopne na oglasnih deskah, zapisniki so objavljeni in zaposleni so vedno obveščeni. To gradi zaupanje, kar je bistvenega pomena za dobro sindikalno delovanje. Če imajo zaposleni težave, se najprej obrnejo na sindikat, kjer jim pomagamo po najboljših močeh. Skratka, skušamo ohranjati ta občutek povezanosti in medsebojne pomoči. To je ključ do uspeha – da zaposleni čutijo, da jih nekdo podpira in zastopa njihove interese. V veliko pomoč pri tem je naša sekretarka Zdenka Bobovec, ki je vedno na voljo, ko pomoč potrebujemo. Dober občutek je, ko je na drugi strani zaupanja vredna oseba, ki goji prijateljski odnos.

Kakšne lastnosti mora imeti dober sindikalist?

Znati mora najti srednjo pot: prisluhniti pričakovanjem članov na eni strani in pripravljenosti delodajalcev na drugi ter skleniti kompromis. Svoje člane mora tudi redno informirati in vključevati v debato. Če so ljudje obveščeni, se tudi bolje počutijo in bolj zaupajo sindikatu ter upravi. To zaupanje je ključ do dobrega sodelovanja in dolgoročne stabilnosti.