Marijela Jerman
… zadnja leta vodi Sindikat delavcev energetike v Elektru Primorska in pravi: »Takšna sem po duši, v familiji s takšnimi vrednotami sem odrasla, zame je normalno, da si v življenju aktiven in se boriš.« Viden je tudi njen prispevek na področju enakih možnosti, obenem je tudi dejavna članica odbora za enake možnosti na ravni ZSSS. Tako je dosegla, da so v podjetniško kolektivno pogodbo Elektra Primorska, ki je pretežno moški kolektiv, zapisali določbo, ki delodajalcu nalaga spremljanje in poročanje sindikatu o plačah in vseh dodatkih ter nadomestilih plač po spolu, ločeno glede na spol in raven izobrazbe. To je zelo pomembno pri odkrivanju in odpravljanju plačne vrzeli, ki v Sloveniji še vedno obstaja. Svoj trud za reševanje problematike enakih možnosti pa je naša sogovornica pokazala tudi s pobudo, da je bila v kolektivno pogodbo elektrogospodarstva Slovenije zapisana določba glede skrbstvenega dela zaposlenih za starejše družinske člane. Prav tako si znotraj podjetja stalno prizadeva za ozaveščanje o aktivnem očetovstvu, izboljšanju možnosti usklajevanja zasebnega in delovnega življenja, družbeni odgovornosti podjetij ipd.
Dosedanja sindikalna pot oziroma sindikalno delo:
Konec leta 1981 sem prišla v Elektro Primorska, takrat je bil to Elektro Koper, in od takrat sem tudi aktivna članica sindikata. Kmalu po stalni zaposlitvi so me izvolili v izvršni odbor za blagajničarko in to delo sem dolgo opravljala. Zadnje tri mandate sem zaupnica v koprski podružnici Elektra Primorska, od januarja 2019 pa sem po upokojitvi kolega, ki je do takrat vodil sindikat, tudi predsednica sindikata Elektro Primorska.
Najbolj spomina vredni sindikalni dosežki:
Zame so vsi sindikalni dosežki enako vredni, veliki in majhni pišejo zgodbo. Sama si ne pripisujem dosežkov. Ti so trud in aktivnost vseh članov. Vsaka pot se začne s prvim korakom in naši skupni koraki nas vodijo po poti skupnih ciljev.
Zakaj biti sindikalno aktiven?
Zame je aktivnost hrana za dušo in mislim, da je smisel življenja biti aktiven, saj v življenju ni nič podarjenega, za vse se je treba boriti. To so me doma učili že od malega. Brez garanja, brez upora, brez razumevanja, brez sprejemanja ni napredka, »zaspati« ne smeš nikoli, ko »spiš«, ne živiš.
Izhajati je treba vedno iz sebe, poskrbeti zase, da boš lahko poskrbel tudi za druge. Egoizem je lahko tudi lepa lastnost, če to pomeni, da delaš za druge, za družbo, na način, kot da delaš zase. Ko se včlaniš v sindikat in podpišeš pristopno izjavo, si se pridružil veliki družini, v katero moraš verjeti, biti aktiven, odgovoren in skrbeti za dobro vseh nas.
Kako sindikate pripraviti na izzive časa?
Nikoli ni težko in vedno je lahko težko. Odločitev je naša. Svet se spreminja in mi se spreminjamo z njim. Tako je! Tudi sindikati ne smemo zaspati, upoštevati moramo načelo, da naredimo danes vse, kar je v naši moči, in da ne odlašamo na jutri, jutri je lahko prepozno ali težje dosegljivo.
Vzdrževati je treba nekatere stare tradicije. Gojiti, kar je dobro in koristno, in jih združevati z novimi. Druženje je nuja za vso družbo, ne samo za sindikat. Tisti, ki v tem ne vidijo smisla, so se lahko prepričali zdaj, v tem času, ko smo celotna družba izolirani. Skupaj smo močnejši, to je in mora ostati naša parola. To velja za vsako malo ali večjo celico. Družiti nas morata spoštovanje in ljubezen.
Kako (so)delavce spodbuditi, da skrbijo zase in za druge, da se sindikalno organizirajo in delujejo?
Pri nas vsakega novo zaposlenega predstavijo po pisarnah in takrat mu zaželim dobrodošlico, razložim, da imamo v naši družbi organiziran sindikat, in izročim našo podjetniško kolektivno pogodbo. Poudarim, da so v podjetniški kolektivni pogodbi zapisane pravice in dolžnosti, ki jih mora poznati vsak zaposlen. Kje piše, da je delodajalec vseved, tudi on se lahko zmoti. Zato moramo biti informirani in poučeni. S poslušanjem, s pogovorom in informiranjem spodbujam novo zaposlene, da preverijo in se sami prepričajo o uspehih in pomenu sindikata.
Kakšne lastnosti mora imeti dober sindikalist oziroma sindikalistka?
Pomembne so moč, drznost, budnost, vztrajnost, empatija … vse to je v sindikatu pomembno tako kot sicer v življenju. Odgovorni moramo biti do časa, v katerem živimo, delovati je treba danes tudi za prihodnje rodove. Ne sme nam biti vseeno, kaj bomo pustili za sabo.