Irena Vidic

… se je na ZSSS zaposlila leta 2015 kot strokovna sodelavka za ekonomsko področje. Ukvarja se s plačno politiko, sistemom plač in drugih osebnih prejemkov, davčno politiko in prispevki za socialno varnost ter drugimi vprašanji gospodarske in ekonomske politike. Vse to tako na državni ravni kot tudi na ravni dejavnosti, kjer sodeluje pri pogajanjih za kolektivne pogodbe, pripravlja izračune in preglede poslovanja ter na podlagi analiz pripravi predloge in izhodišča za pogajanja o plačnem delu kolektivnih pogodb dejavnosti.

Delamo za plačo, pa vemo, ali nam jo delodajalci pravilno izračunavajo? Kje se skrivajo najpogostejše napake?

Gre za izjemno pomembno področje, saj plače, davki in prispevki pomembno določajo življenjski standard in dostojnost življenja delavcev. Nerazumevanje obračuna plač je tako posledica nepreglednih plačilnih list in različnih načinov obračunavanj kot tudi pomanjkanja znanja. Zato posamezniki ne znajo preveriti, ali so za opravljeno delo res dobili to, kar jim tudi pripada.

Najbolj pogosta napaka pri obračunu plač se nanaša na obračun nadomestil za letni dopust, praznike in bolniško odsotnost. Prav tako prihaja do napačnih obračunov dodatka do minimalne plače. V zadnjem času pa so pogosta tudi vprašanja in dileme, ki izhajajo iz posameznih določb glede obračuna nadomestila za čakanje na delo, karanteno, višjo silo ipd., določenih na podlagi interventne zakonodaje. 

Kateri so najbolj spomina vredni sindikalni dosežki na področju, ki ga pokrivaš?

Pomembnih dosežkov na področju plač in davčnem področju je bilo v preteklih letih kar nekaj. Eden pomembnih dosežkov ZSSS je zagotovo področje minimalne plače ‒ izločitev dodatkov iz definicije minimalne plače v letu 2015, v letošnjem letu pa preprečitev zamrznitve zakona o minimalni plači. Prav tako smo bili uspešni na davčnem področju, z davčno razbremenitvijo božičnice oziroma 13. plače ipd.

Plačna politika je v Sloveniji očitno neustrezna, saj dve tretjini zaposlenih prejemata podpovprečno plačo. Kakšen bi moral biti plačni model?

Res je, problem plač v Sloveniji je velika zgoščenost zaposlenih na dnu plačne distribucije. Prav tako pa je problem plačni model v zasebnem sektorju. Vsako podjetje ima svojega, prav tako se ti modeli razlikujejo znotraj iste dejavnosti. Nepreglednost plačnega sistema gre v škodo delavcev.

Najnižje osnovne plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti so zelo nizke in ne odražajo realne cene dela, prav tako se zaradi neusklajevanja najnižjih osnovnih plač veča razkorak med njimi ter minimalno in drugimi plačami. Po posameznih kolektivnih pogodbah dejavnosti višine najnižjih osnovnih plač ne dosegajo minimalne plače niti v petem in šestem tarifnem razredu, kamor se uvrščajo ključni poklici.  

Delodajalci vseskozi pritiskajo na minimalno plačo, želeli bi jo celo ukiniti. Kaj meniš o tem?

Minimalna plača ni socialni transfer, namenjen tistim, ki ne delajo ali ne morejo delati, temveč je plačno dno, njen namen je zaščita zaposlenih na dnu plačne distribucije. Brez zakonsko določenega zneska minimalne plače bi posamezne dejavnosti in podjetja lahko prosto določala minimalno ceno dela, kar bi vodilo zgolj v izkoriščanje delavcev in delavk, ki za opravljeno delo ne bi prejeli dostojnega plačila. Ideja o ukinitvi minimalne plače je nesprejemljiva. Določena mora biti na dostojni ravni, v višini, ki zaposlenim in njihovim družinam omogoča dostojno življenje, vključenost v družbo ter pokritje nepredvidenih izdatkov, se pravi več kot zgolj preživetje.

Slovenija se vse bolj zadolžuje. Kaj lahko to pomeni za njeno prihodnost? Kakšno naj bo okrevanje po pandemiji?

Poleg zaskrbljujoče ravni zadolževanja in rasti javnega dolga je predvsem pomembno, kakšni bodo nadaljnji ukrepi za okrevanje, kako učinkovito bomo porabili ta sredstva in evropska sredstva, namenjena okrevanju, kako učinkovito bo pripravljen načrt za okrevanje in odpornost, kakšen bo donos projektov ter vpliv in učinek na gospodarsko rast in delovna mesta v prihodnje. Od ustreznega načrtovanja in projektov je odvisno, ali bo Sloveniji v obdobju po epidemiji uspelo preoblikovanje v zeleno, digitalno in pravično družbo.

Namen davčne politike je razporeditev virov in s tem bogastva. Kaj pomeni za državo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo?

Za državo je pomembno stabilno davčno okolje, v zadnjem obdobju pa se dogaja ravno nasprotno, saj s pogostimi spremembami na davčnem področju ta stabilnost ni več zagotovljena. Prav tako so predlogi usmerjeni k davčnemu razbremenjevanju najbolje plačanih posameznikov, kar zagotovo le še povečuje razkorak med revnimi in bogatimi. Takšen je tudi predlog zakona o debirokratizaciji, ki vključuje uvedbo socialne kapice. Cilj predlagane socialne kapice naj bi bila razbremenitev razvojnega kadra, zmanjšanje stroškov dela ter prispevek k razvoju in povečanju konkurenčnosti podjetij. Uvedba socialne kapice pri meji šest tisoč evrov bruto ne bo razbremenila razvojnega kadra in prispevala k temu, da bodo delovna mesta za ključni kader, ki največ prispeva k razvoju gospodarstva, bolj privlačna. Gre zgolj za razbremenitev vodilnih v podjetjih in najbolje plačanih posameznikov. Na drugi strani pa bi uvedba socialne kapice imela pomemben vpliv na zmanjšanje prihodkov v blagajne socialnega zavarovanja, kar bi negativno vplivalo na obseg socialnih pravic. 

Kako sindikate pripraviti na izzive časa? Je potrebno več znanja in/ali predvsem več poguma?

Oboje. Menim, da je poleg poguma potrebno tudi ustrezno znanje in pridobivanje novih znanj in veščin. Vseživljenjsko učenje postaja vedno bolj pomembno. Zato je pomembno vključevanje sindikalnih zaupnikov in članov sindikata v različna izobraževanja, ki jih organizira ZSSS.

Kakšen mora biti po tvoje uspešen sindikalist/sindikalistka?

Prizadeven, imeti mora občutek za ljudi in delavske pravice, biti mora odločen …