Ida Cvetko

Je razmeroma nova sodelavka Območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška, ki ima, kot se za sindikalistko spodobi, polne roke dela.

Kakšno je tvoje delo v ZSSS? S čim vse se ukvarjaš?

Zaposlena sem na območni organizaciji ZSSS v Mariboru, kjer opravljam delo sekretarke in svetovalke za ekonomske zadeve. Po izobrazbi sem diplomirana ekonomistka, poleg tega pa imam tudi magisterij iz projektnega menedžmenta. V preteklosti sem večino časa delala na kadrovskem in delovnopravnem področju ter razvijala kadrovsko-informacijski sistem. Sodelovala sem v pogajalskih skupinah, tako da mi sindikalno delo ni tuje.

Razlika med mojim prejšnjim in sedanjim delom je predvsem v tem, na kateri strani sem zdaj. Toda bistvo ostaja enako – pomagati zaposlenim, bodisi individualno bodisi kolektivno. To vključuje svetovanje, zastopanje, preračunavanje, razjasnjevanje nejasnosti in še mnogo več. V ZSSS pokrivam različna področja in pomagam reševati izzive, s katerimi se soočajo člani. Trenutno sem zadolžena za zdravstvo, socialno varstvo, komunalo, varovanje in nepremičnine ter za del dejavnosti, kjer deluje Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije.

Kakšni problemi in izzivi pa trenutno najbolj pestijo članstvo?

Težave so zelo različne in odvisne tudi od obdobja. Spomladi so na primer aktualna vprašanja glede odmere letnega dopusta, njegovega načrtovanja in poznejše izrabe. Vedno je veliko dela tudi s sklepanjem podjetniških kolektivnih pogodb, s spremembami sistemizacije delovnih mest, z modeli nagrajevanja, s pogodbami o delovanju sindikata ter s predstavitvami sindikatov v podjetjih.
Pogosta tema so tudi plače – ali so pravilno obračunane, ali so dodatki ustrezno všteti itd. Reforma plačnega sistema v javnem sektorju je prinesla številne spremembe, ki so bile uvedene precej pozno, v nekaterih primerih celo v zadnjem trenutku. Ugotavljamo, da vse doseženo še ni urejeno, kot bi bilo treba, zato zdaj postopoma odpravljamo pomanjkljivosti.

Po poklicu si ekonomistka. Kako pomembno je po tvojem ekonomsko znanje za sindikalno delo?

V Sloveniji imamo splošen problem, da ekonomije ne učijo že v osnovnih šolah. Koliko ljudi se sploh nauči ravnati z denarjem? Finančna pismenost je na nizki ravni. Prav tako je v sindikatu relativno malo ekonomistov. Seveda pa samo ekonomsko znanje za sindikalno delo ni dovolj. Pomembna je kombinacija z delovnopravnim področjem, hkrati pa so koristna tudi druga specifična znanja. Ekonomija je povezana z algoritmi, ti pa z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Če razumeš ta področja, lažje uporabljaš nova orodja in imaš širši pogled na izzive.

Veliko ljudi tudi ne zna prebrati ali razumeti svoje plačilne liste. Te so pogosto zapletene in raznolike. Pogosto se ne zavedajo, da njihova plača ni le neto, je bruto in tudi »bruto bruto«. To pomeni, da ko pride do napak pri obračunu plače, jih je treba pravilno popraviti.

Kako pomembna pa je po tvojem mnenju mreža območnih organizacij, kot jih še ima ZSSS?

Neposreden stik s članstvom je danes, v času virtualne komunikacije, morda videti manj pomemben, vendar iz izkušenj vem, da ni tako. Člani mi pogosto povedo, da je ZSSS nekoč imela pisarne v različnih krajih, denimo v Ormožu in Slovenski Bistrici. Danes imamo praviloma srečanja, sestanke in uradne ure ob določenih dnevih na določenih lokacijah, kar pomeni manj stika s članstvom. In manj stika dolgoročno pomeni manj članstva. To je preprosta enačba.

Seveda je mogoče marsikaj urediti prek spleta ali po telefonu, vendar osebni stik ostaja nenadomestljiv. Ljudje, ki se danes obračajo na sindikat, so pogosto v stiski in potrebujejo odgovor v najkrajšem mogočem času. Pomembno je, da jih ne le informiramo, ampak jih tudi osebno pomirimo, jim prisluhnemo in jim pokažemo, da niso sami. Prav ta človeški pristop krepi zaupanje v sindikat in njegovo vlogo pri zaščiti njihovih pravic.

Si v dosedanjem delu v sindikatu že dosegla kakšen pomemben uspeh?

Zame je največje priznanje vsak uspešno rešen primer, pri katerem smo lahko pomagali članom. Do sedaj sem uspešno našla rešitve. Ključno je, da dobro preučiš primer, razumeš ljudi, sistem in komunikacijo ter se znaš prilagoditi. Uspeh ne pomeni nujno, da zmagaš na sodišču. Pomembno je, da se stvari uredijo, še preden pride do tožb. Imamo kar nekaj pozitivnih zgodb. Na primer, v enem od podjetij nam je lani uspelo izboriti novo podjetniško kolektivno pogodbo. Drugje sindikat v podjetju sploh ni imel urejenega statusa, pa smo to popravili in dosegli sprejetje pogodbe o delovanju sindikata.

Kako sindikate pripraviti na izzive prihodnosti?

Ključna sta neprestano delo in informiranje ter povezovanje z mlajšimi generacijami. Sama sem del generacije, ki se je učila od staršev, hkrati pa se bo učila tudi od otrok. Pomembno je znanje – nenehno učenje, spremljanje trendov in razumevanje sprememb, ki jih prinašajo digitalizacija, tehnološki napredek in globalni izzivi. Sindikati se morajo temu prilagoditi, saj drugače ne bodo mogli učinkovito zastopati interesov delavstva.