Ob mednarodnem dnevu migrantov 2013: »Prosta gospodarska pobuda ne sme biti brezmejna in brezpogojna«

18. 12. 2013

ZSSS je ob 18. decembru, mednarodnem dnevu migrantov, pozvala k izboljšanju delovnih, bivalnih in življenjskih razmer ter pravne varnosti delavcev migrantov pri nas. Kar z njimi počnejo nekateri delodajalci, je trgovina z ljudmi.

 

Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukić je spomnil, da poteka v EU noveliranje direktive o napotenih delavcih, ZSSS pa si skupaj z EKS prizadeva, da bi vpeljali solidarno in verižno odgovornost po celotni izvajalski verigi in za vse sektorje. Pristojne je še pozval, naj naredijo vse, da bi popravili sporazum o zaposlovanju med Slovenijo in Bosno, saj delavcem iz Bosne, ki zapustijo delodajalca-neplačnika, grozi izgon iz Slovenije. Na slabost te ureditve je ZSSS opozarjala že ob sprejemu tega sporazuma pred dobrim letom, kaže pa, da moramo pri nas čakati, »da se na koži delavca vidi, kako slab sporazum to je«. Odgovorne v državi je tudi pozval, naj pojasnijo, kaj se dogaja s prenovo zakona o tujcih, o katerem se je poleti zaključila javna razprava, in s katerim uvajamo enotno dovoljenje za bivanje in delo. Sicer pa številni primeri ravnanj z delavci kažejo, da gre za običajne kriminalne združbe, ki se ne ustavljajo niti pred fizičnim nasiljem, je dodal.

 

Marko Tanasić, ki dela na področju migrantske politike, je povzel podatke iz Nemčije, kjer nobeno izmed 305-ih slovenskih podjetij, ki letos dela tam z več kot štiri tisoč napotenimi delavci, ne posluje brez goljufije oziroma brez kršitev delavskih pravic. Slovenija je postala prava »tranzitna država« na tem področju, saj tja napotujejo praviloma migrantske delavce. Omenil je zadnji primer podjetja Demont, ki je izigralo delavce (27 od njih je bilo sicer delno plačanih) in slovenske javne blagajne. Pri nas žal nimamo vzpostavljene verižne solidarne odgovornosti med podjetji, kakršna velja v Nemčiji, tako da za nepravilnosti in nezakonitosti v Sloveniji ni nihče odgovoren, saj delavci in država izvisijo v sivi coni podizvajalskih verig, ki izkoriščajo plačevanje na roke, brez ustrezne dokumentacije in prek drugih podjetij. »Prosta gospodarska pobuda pri ustanavljanju podjetij ne sme biti brezpogojna in brezmejna,« je dejal, saj tako vse bolj in vse lažje prevladujejo najbolj brezobzirni delodajalci brez moralnih zadržkov. Omenil je še poštne naslove – »gojišča podjetij«, kjer lahko številni za svoje mahinacije od »kultivatorjev podjetij« pridobijo vedno nova podjetja (npr. Tržaška 2, Pokopališka 15, Bravničarjeva 11, Hruševska 48a in Pot k Savi 26n iz Ljubljane, Cesta 3. julija v Hrastniku, Kosovelova ulica 16 v Celju ter Šmarska cesta 7c v Kopru). Opozoril je še, da je sedaj modno pridobiti dovoljenje za delo za večinske lastnike, donedavna pa so bolj podjetni za vstop na slovenski trg dela izkoriščali dovoljenja za zastopnike. S temi praksami izgubljamo vsi, delavci, država in boljša podjetja, je poudaril Tanasić, izrabljanje delavcev kot blago pa je trgovina z ljudmi.

 

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da našo družbo najbolj razgalja položaj delavcev migrantov, ene izmed najbolj ranljivih skupin ljudi. Opozoril je na paradoks samoumevne solidarne odgovornosti do bank in številnih zadržkov, ki jih najdemo glede take odgovornosti med podjetji. Za delavce migrante je treba zagotoviti boljše delovne in življenjske razmere ter večjo pravno varnost, saj jim gredo vse človekove in socialne pravice enako kot državljanom Slovenije in EU. »Tukaj je naša pravna država odpovedala,« je še dejal in napovedal ogromno dela za sindikate, za državo in za delodajalce. ZSSS sicer upa, da bo sedanja prenova zakona o gospodarskih družbah otežila veriženje podjetij.