O poklicnem zavarovanju

12. 2. 2014

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013) je namreč podzakonskim aktom prepustil ureditev »podrobnosti«. Ministrica za delo je 25. 4. 2013 imenovala delovno skupino, ki naj strokovno pripravi podlage za podzakonske akte. Vanjo je Ekonomsko-socialni svet imenoval sindikalne in delodajalske predstavnike. Ključni dokumenti so objavljeni na spletni tu.

 

Delovna skupina se je doslej zbrala štirinajstkrat. O poteku pogajanj redno poročam sindikatom dejavnosti s člani, zaposlenimi na delovnih mestih z obveznim poklicnim zavarovanjem. Gre za delovna mesta, na katerih je bila pred letom 2001 priznana beneficirana delovna doba. Doslej je delovna skupina pripravila predlog pokojninskega načrta pokojninskega zavarovanja, ki velja od 1. 1. 2014. Končno je omogočil poklicno upokojevanje za nekaj več kot 200 upravičencev, ki so že izpolnili pogoje za poklicno pokojnino. Ministrica za delo ga je odobrila, a pri tem brez soglasja sindikatov znižala prispevno stopnjo.

 

Po pooblastilu ministrice delovna skupina trenutno pripravlja spremembe in dopolnitve ZPIZ-2, ki naj bi v sistem poklicnega zavarovanja vnesle »solidarnostni sklad«, ki se naj bi polnil z delom donosnosti na vplačane prispevke in z 20-odstotnimi izhodnimi stroški na izplačilo privarčevanih sredstev v enem znesku. Solidarnostni sklad naj bi upravičencem brez zadostnih sredstev na svojem osebnem pokojninskem računu jamčil izplačilo polne poklicne pokojnine. Seveda pa pri zasnovi takšnega solidarnostnega sklada prihaja do velikih razlik v stališčih vlade in sindikatov.

 

Vlada namreč opozarja, da trenutno zavarovanci poklicnega zavarovanja namesto, da bi se poklicno upokojili, množično dvigujejo privarčevana sredstva v enem znesku. S tem se odpovedujejo pravici do poklicne pokojnine in namesto tega čakajo na izpolnitev upokojitvenih pogojev za starostno pokojnino. Za vladno stran je to dokaz, da poklicno zavarovanje sploh ni potrebno in da ljudje tudi na teh delovnih mestih lahko zdržijo do splošnih pogojev za starostno upokojevanje. Menijo, da se poklicno zavarovanje torej spreminja v nekakšen odškodninski sklad. Zahteva uvedbo izhodnih stroškov in davkov, ki bodo odvračali ljudi od nenamenske porabe privarčevanih sredstev. Cilj poklicnega zavarovanja namreč ni bogatenje ampak poklicna pokojnina v času med predčasno poklicno in starostno upokojitvijo. Zato je vladna stran pripravila zaostrene predloge sprememb, ki bi močno posegle v način odmere poklicnih pokojnin. Sindikati pa zavračamo »demoniziranje« tistih delavcev, ki so se odločili za dvig sredstev v enem znesku. Delajo pač tisto, kar jim zakon omogoča. Verjamemo, da je vzrok takemu ravnanju prenizka višina starostnih pokojnin.

 

Sindikati smo po predstavitvi zaostrenih vladnih predlogov 7. 2. 2014 prekinili pogajanja in si pred njihovim nadaljevanjem vzeli časa za posvet znotraj interesne skupine. Pripravili smo skupna stališča, v katerih odločno branimo pošteno odmerjene pravice zavarovancev. Pripravili smo rešitve, ki bodo upravičencem zagotovile poklicno pokojnino, dovolj visoko ne le za zagotavljanje socialne varnosti ampak tudi za nadomestitev dodane dobe z pokojninsko dobo. Potrebovali jo bodo namreč za odmero starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Brez tega bodo namreč zavarovanci poklicnega zavarovanja upravičeni do starostne pokojnine, odmerjene za zgolj pokojninsko dobo brez dodane dobe. Zavračamo pomisleke, da poklicne pokojnine ne bi smele biti višje odmerjene od starostnih, kot meni vlada. Nasprotno! Morale bodo biti višje! Uživalci poklicnih pokojnin bodo namreč morali poleg dodane dobe plačati tudi lastno zdravstveno zavarovanje.

 

Seznam delodajalcev, ki so svoje delavce poklicno zavarovali

 

Toliko o skupnih sindikalnih pogajanjih. Poročati pa moram še o akciji, ki jo sama vodi ZSSS. Zaradi brezuspešnega opozarjanja nadzornih državnih organov (ministrstvo za delo in inšpekcija dela), da številni delodajalci poklicno ne zavarujejo delavcev, zaposlenih na delovnih mestih z obveznim poklicnim zavarovanjem, je ZSSS od dveh izvajalcev poklicnega zavarovanja zahtevala seznam delodajalcev, ki pa so svoje delavce poklicno zavarovali. Posredno bo namreč iz takega seznama možno razbrati, kateri jih niso. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je seznam posredoval za zadnjih 1300 delavcev na beneficiranih delovnih mestih, ki pa se bodo v kratkem starostno upokojili. Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD), kjer pa je poklicno zavarovanih 44.000 mlajših delavcev, seznama noče posredovati, češ da gre za poslovno skrivnost. Ker je ZSSS prepričana, da javni interes terja objavo tega seznama, je pri uradu informacijske pooblaščenke začela postopek za test javnega interesa. Postopek je v teku in bo končan v nekaj tednih. Pričakujemo, da bo informacijska pooblaščenka odredila, da KAD seznam objavi. Nato pa bodo na potezi sindikati dejavnosti, da take delodajalce prijavijo državnim organom, zadolženim za izvajanje predpisov. Delavci na najtežjih delovnih mestih ne morejo v nedogled čakati na svoje pravice. Ne nazadnje smo v ZSSS že večkrat uspešno na sodišču zastopali delavce, ki so tako svojega delodajalca prisilili, da jih je poklicno zavaroval in plačal prispevke tudi za nazaj.

 

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS

 

* Spodaj objavljamo še pojasnilo Kada o poklicnem upokojevanju zavarovancev Morsa