Novi zakon o javnem naročanju: Kje je polna verižna in solidarna odgovornost?

2. 11. 2015

Predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) Oskar Komac sta se v sporočilu za medije kritično odzvala na novi zakon o javnem naročanju, ki ga je državni zbor sprejel 27. oktobra 2015.

 

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob obravnavi v državnem zboru med glavnimi vsebinskimi spremembami po poročanju medijev dejal, da se z novim zakonom, ki v slovenski pravni red med drugim prenaša dve evropski direktivi, »enotno ureja splošno in infrastrukturno javno naročanje, da se prilagajajo mejne vrednosti naročil, da se precej postopkov skrajšuje in poenostavlja, da naj bi bilo manj možnosti za zlorabe pri pritožbah ter da bo komunikacija med naročnikom in ponudnikom tekla po elektronski poti«.

Na novo je določen pogoj, da morajo imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev, na nekaterih (!) področjih, npr. pri naročanju inženirskih storitev, pa so tudi prepovedali ceno kot edini kriterij izbire. Zakon s kriterija najnižje cene prehaja na kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe, naročniki pa bodo tako lahko (!) upoštevali tudi okoljske in socialne kriterije.

 

ZSSS in SDGD sta v javni razpravi v času priprave tega zakona predlagateljem sicer poslala vrsto pripomb na predlog zakona, predvsem glede ustrezne implementacije t. i. »horizontalne socialne klavzule« ter izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Na tem mestu pa sindikalni organizaciji izpostavljata naslednja vprašanja: kje je polna verižna in solidarna odgovornost po celotni podizvajalski verigi? Kje je uzakonitev tega, da je glavni izvajalec odgovoren za poplačilo plač in prispevkov delavcev, ki delajo pri katerem koli podizvajalcu na katerem koli nivoju, v kolikor jih podizvajalec ne plača?

V 15. točki Resolucije Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2009 o družbeni odgovornosti podizvajalskih podjetij v proizvodni verigi (2008/2249(INI)) na primer piše, da so v parlamentu prepričani, »da bi instrument Skupnosti o verižni odgovornosti koristil delavcem, pa tudi organom držav članic, delodajalcem, zlasti pa malim in srednje velikim podjetjem, v boju proti sivi ekonomiji, saj bi jasna in pregledna pravila Skupnosti sumljive izvajalce izločila s trga in s tem izboljšala delovanje notranjega trga«, sta opozorila Semolič in Komac.